DL: 105. rojstni dan - Metka je Kočevska grča

3.6.2021 | 12:00

Metka Fink s prapravnuki: Lianom, Tio in Kim (foto: M. G.)

Metka Fink s prapravnuki: Lianom, Tio in Kim (foto: M. G.)

Najstarejša slovenska rudarka praznovala 105. rojstni dan – Zlom roke jo je spravil v slabo voljo – Covid-19 je zaguljena stvar

V krogu svojih najbližjih (previdno zaradi epidemije), snahe, sina, vnuka, pravnukov in prapravnukov (na sliki), je 5. marca 105. rojstni dan praznovala Metka Fink.

Rodila se je leta 1916 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Mlada leta je kot pomočnica na domu preživela v Ljubljani, kjer je spoznala tudi Urha, svojega moža. Bil je pek. Pred začetkom druge svetovne vojne sta se vrnila v Kočevje. Sin edinec je po dveh letih ob bombardiranju Kočevja izgubil očeta. Tudi Metkina sestra je tistega leta ostala brez moža, ki je bil prav tako žrtev vojne. Vdovi sta vzgajali otroke in živeli skupaj. Preživljali sta se z delom na kmetijah, rešilna bilka v času hude vojne, je večkrat poudarila Metka, je bila kravica, ki jih je hranila z mlekom.

Ob pomanjkanju vsega, dodaja slavljenka, je še kako pomembno imeti košček zemlje, ta vir življenja. Pozneje se je zaposlila na dnevnem kopu rudnika rjavega premoga v Kočevju. Dvajset let je delala vse, kar so ji naložili. Po upokojitvi, leta 1972, je ostal čila, vesela in zdrava. Zelo rada hodi v naravo, doma tudi telovadi in bere. »Sicer ne tako, kot leto ali dve prej,« jo dopolni snaha Valči. Pred tremi tedni je padla v sobi in si zlomila zapestje, bolj pa jo je prizadela epidemija koronavirusne bolezni.

»Lani me je kar stisnilo, ko so mi dejali, da ne bom mogla več vsak dan na mojo peš pot s hoduljo po pločniku skozi vas. Veste, meni je bil poleg trdnega dela in nič kaj lahkega življenja stik z naravo in preživljanje vsaj nekaj ur v njej odrešitev. Tudi pri teh letih zelo rada hodim,« se je Metki kolcalo po, kot je dejala, svobodi gibanja. Spomni se, da so med vojno lahko hodili v cerkev, ne da bi jih kdo oviral ali bi se bali sovražnika. Lani in letos pa so (bili) božji hrami dalj časa zaprti. »Veste, med vojno smo zdržali, a bolezni, ki se je še dolgo ne bomo znebili, se moramo varovati in biti še naprej previdni. Upoštevati je treba zdravnike in oblast, pa bo,« priporoča Metka.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 18. marca 2021

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava