DL: Odprta vprašanja - Kam poniknejo težke kovine?

2.6.2021 | 14:40

Bo črna človeška ribica res ostala samo še lik na kamnitem spomeniku, kakršen zdaj obvešča o njeni prisotnosti v belokranjskem kraškem svetu? (Foto: M. L.)

Razprava o kakovosti tal na nekaterih izpostavljenih območjih v Beli krajini – Mladi raziskovalci: Glavni vir onesnaževanja proučevanega območja s težkimi kovinami ni digestat – Sužnji hektarskega donosa?

Na kakšnih tleh živimo in iz kakšnih tal nam raste hrana, je vprašanje, v katero bi lahko povzeli videokonferenco Stanje tal kot dejavnik ekološkega kmetovanja v Beli krajini, in polemiko, ki je sledila temu spletnemu dogodku. Videokonferenco je organiziralo Društvo Proteus Bela krajina.

V zvezi s temo videokonference je ob vabilu na spletni pogovor društvo opozorilo na opravljeno analizo prsti z okolice Jelševnika in Otovskega brega. »Za mlade raziskovalce Srednje šole Črnomelj je analizo lani izvedel Kemijski inštitut Ljubljana. Skrb vzbujajoče je preseganje mejnih vrednosti kadmija v vseh petih vzorcih prsti, gnojene z digestatom iz bioplinarne (Črnomelj, op. M. L.), in celo v vzorcu prsti, ki ni bila nikoli gnojena z njim,« so poudarili v Društvu Proteus. Temu so dodali še poziv: »V Društvu Proteus menimo, da je treba po trinajstletni uporabi digestata za gnojenje na teh površinah nujno opraviti analize in strokovno oceniti vpliv digestata na kakovost in rodovitnost tal, dokler morda še ni prepozno!«

Omenjeni mladi raziskovalci, Vid Kavčič iz Gimnazije Bežigrad, ter Manca Bajuk in Špela Vraničar iz Srednje šole Črnomelj, so pod mentorstvom Vesne Fabjan iz Srednje šole Črnomelj ter Ane Kroflič in Ivane Drventić iz Kemijskega inštituta Ljubljana analizirali prst iz okolice Jelševnika in Otovskega brega, tj. z območja v črnomaljski občini. Analizirali so jo, ker so pred tem pri svojem spremljanju naravnega okolja črne človeške ribice že nekaj časa analizirali vodo na širšem območju Jelševnika in Otovskega brega.

Kdo?

Mladi raziskovalci so ugotovili onesnaženje s težkimi kovinami, a so v zaključku najbrž na presenečenje marsikoga zapisali, da glede na dobljene rezultate glavni vir onesnaževanja s težkimi kovinami na proučevanem območju ni digestat. »Ker digestat vsebuje težke kovine, vsebnosti teh pa v vzorcih prsti niso bile nad kritičnimi (z izjemo kadmija), domnevamo, da so bile delno izprane v podzemne vode,« so zapisali. Območje vzorčenja prsti je podzemno močno povezano z izviri, ki so jih mladi raziskovalci spremljali do zdaj. V vseh vzorcih so najbolj zaskrbljujoče vsebnosti kadmija, katerega možen izvor so gnojila, med temi izpostavljajo digestat, neustrezno sanirano deponijo in odpadne vode. »Sprašujemo se, ali so vsebnosti kovin v kraških izvirih lahko razlog za zmanjševanje populacije močerilov,« so zapisali mladi raziskovalci, ki v zaključku k odgovornosti pozivajo celotno (lokalno) skupnost. »Pri tem imamo veliko in zelo odgovorno vlogo mi, ljudje, predvsem prebivalci bližnje okolice raziskovanega območja in obdelovalci tamkajšnje zemlje.«

Donos

Kot je Društvo Proteus Bela krajina navedlo po videokonferenci v izjavi, pod katero se je podpisal predsednik Niko Šuštarič, je spletna razprava razkrila pomanjkljivosti sistema in prakse, ko gre za varstvo kmetijskih tal, ekološko kmetovanje in varstvo ogroženih naravnih vrednot, kot je črna človeška ribica v Beli krajini. »Razgalila je vzroke, zakaj bo najverjetneje kmalu izumrla, če bomo še naprej, v tem primeru v kmetijski politiki, spodbujali in kot civilna družba dopuščali plenilski odnos do narave,« je zapisal Proteus. Tak neodgovoren odnos do narave, zatrjuje društvo, podpirajo v znanstvenih krogih, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom, in kmetijska svetovalna služba. Pri tem sta merili uspešnega kmetovanja žal predvsem hektarski donos in nizka cena pridelka. »Kmet v takšnem sistemu skoraj nima izbire, če hoče preživeti. Preživeti pa mora. Pri tem je seveda treba priznati ogromen pomen in zasluge te znanosti in kmetijske svetovalne službe za razvoj kmetijstva in pridelave hrane v Sloveniji,« tudi priznavajo v Proteusu. V tem društvu menijo, da je velik, mogoče še večji problem, kot je v omenjenem pogledu kmetijstvo, neurejeno odvajanje odpadnih voda v zaledju naravnega okolja črne človeške ribice, zato je treba odpraviti te vire osnesnaženja.

Čistost oziroma onesnaženje okolja pogosto spodbudita polemiko. Tudi po omenjeni videokonferenci sta se na izjave Društva Preotesus, ki je spletno razpravo s predavanji povezalo z izsledki mladih raziskovalcev, odzvala Borut Vrščaj in Janez Sušin iz Kmetijskega inštituta Slovenije, sicer tudi udeleženca – predavatelja videokonference. Vrščaj pravi, da je Društvo Proteus, ko je dodatno pojasnilo svojo prvo izjavo, naredilo »strokovno napačne navedbe in zaključke«, in ob tem zapisalo »ponovno neprimerne in neutemeljene insinuacije o kmetijski in pedološki stroki«. »Ali bo črni močeril obstal, če ukinemo kakršnokoli kmetijstvo v Beli krajini? Pri sedanji splošni kemizaciji okolja in klimatskih obremenitvah? Če je bilo preslišano, velja ponoviti: bika je treba zgrabiti za roge, a rogov je več,« je zapisal Vrščaj. Janez Sušin, ki se pridružuje Vrščaju, je zapisal, da Proteusova izjava oziroma njegovo dodatno pojasnilo zavaja javnost. Sušin je odločno zavrnil Proteusovo trditev glede uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Gre za to, da so v Proteusu so razočarani, ker niti ta uredba ne predpisuje stalnega spremljanja kakovosti tal, in da kritizirajo stroko, češ da so pri nastajanju uredbe strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije sodelovali z ministrstvom za okolje in prostor.

Na odziv Vrščaja in Sušina se je odzvalo Društvo Proteus. »Res gre za pomoto glede naših navedb o sodelovanju Kmetijskega inštituta Slovenije pri pripravi nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Sodeloval je strokovnjak, ki pa ni zaposlen na kmetijskem inštitutu, ampak je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na katedri za pedologijo in varstvo okolja. Ta del naših navedb, vezanih za Kmetijski inštitut Slovenije, zato umikamo,« so zapisali v Društvu Proteus.

Društvo Protesus sicer ne odstopa od svojih zahtev po nujnem varovanju okolja, še posebej okolice Jelševnika in Otovskega brega. Ob prizadevanjih občine Črnomelj, da bi v togi evropski zakonodaji našla možnost, predvsem pa denar, za čiščenje odpadnih vod na podeželju, kot sta Jelševnik in Otovski breg, je okoljska ideja, ki jo zagovarja Društvo Proteus, mogoče vendarle na poti k zmagi.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 18. marca 2021

M. Luzar