DL: Jožeta Simončiča presenetilo veliko nerešenih zadev

22.5.2021 | 20:00

Mineva leto dni, odkar Občino Šentjernej vodi župan Jože Simončič. Po nepričakovanem odstopu prejšnjega prvega moža občine Radka Luzarja so ga Šentjernejčani 8. marca lani izvolili na nadomestnih volitvah kot neodvisnega kandidata nestrankarske Liste za celostni razvoj.

Kako ocenjujete prvo leto županovanja? Vam je žal, da ste se poklicno podali v lokalno politiko?

»Kjer sem, vedno skušam delati dobro. Nikoli od nikoder ne bežim, ravno tako ne grem v karkoli novega nepremišljeno. To so moja načela. Lokalna politika mi ni neznanka, v preteklosti sem bil osem let občinski svetnik. Dogajanje sem pozneje spremljal tudi zunaj svetniških klopi, saj me je v lokalno politiko vedno vleklo. S kandidaturo za župana sem torej vedel, v kaj grem, seveda pa so razmere drugačne, ko nekaj gledaš od zunaj ali znotraj.«

Kako ocenjujete delo svojih predhodnikov? So iz omare padali okostnjaki, nerešene zadeve? Nad čim ste pozitivno ali negativno presenečeni?

»Moja predhodnika sta delala dobro, vsak po svojih močeh. A vsak, kdor dela, stori tudi napake, in to seveda velja tudi zame. Ob nastopu županovanja me je presenetilo več odprtih oz. nedokončanih zadev iz preteklosti. Vedel sem za glavne probleme: koncesijo, Cerod itd., a je bilo še veliko manjših zadev, ki so bile narejene na pol ali pripeljane le do neke faze. Pogrešam sistematično, celostno delo, zato se zdaj trudimo za vsebinsko in sistemsko reševanje projektov na vseh področjih življenja: od infrastrukture, okolja, gospodarstva, športa, kulture, turizma do zdravstva … kar pa terja postopke in pripravo. Nič ne gre na hitro.«

Česa ste se najprej lotili, na katerem področju je bil zaostanek? Kateri so glavni dosežki?

»Urgenten je bil odkup koncesije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar nam je do konca lanskega leta z veliko truda uspelo. Občina je postala lastnica čistilne naprave, upravljavec pa JP EDŠ. Ljudje teh sprememb ne čutijo, ampak občina bo prihranila kar nekaj denarja, ki ga bo lahko vložila v infrastrukturo, ki jo potrebujemo.

Sicer sem ob nastopu županskega mandata nadaljeval vse začete projekte, od povezovalnega vodovoda in plinovoda do križišča v Maharovcu, dokončali smo obnovo ceste Šmarje–Pleterje itd. Nato smo se lotili energetske sanacije občinskih stavb in prejeli za to skoraj 1,2 milijona nepovratnih sredstev. Imamo idejne zasnove za širitev športne dvorane pri OŠ Šentjernej, premika se tudi pri gradnji novega jeklenega mostu čez reko Krko v Mršeči vasi. Zdaj je v pripravi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in konkretno delo se morda začne že konec letošnjega leta.

Na dobri poti smo tudi pri gradnji novega doma za starejše občane, ki ga bo v Šentjerneju gradila Senecura, ki je dobila koncesijo. Nova delovna mesta pričakujemo v novi industrijsko-storitveni coni Sejmišče Šentjernej med pokopališčem in Mercatorjevim centrom, tudi tu se nadejamo nepovratnih sredstev. Z njimi pa že gradimo kanalizacijski sistem v aglomeraciji Vrh pri Šentjerneju, saj je naša prioriteta še ureditev kanalizacijskih zadev v občini. Izvajamo aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije za gradnjo centra za zaščito in reševanje Šentjernej. Potem pa je tu še kup manjših naložb v prihodnjih letih po vseh vaseh.«

V letu 2023 načrtujete sprejetje pripomb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN). Zakaj je to tako potrebno?

»Če mora biti kaj sistemsko in dolgoročno začrtano, so to prostorski plani. Dozdajšnje delo na tem področju je bilo precej nesistematično in kampanjsko. Šentjernej se je v zadnjih dvajsetih letih industrijsko in obrtno zelo razvil. Zdaj pa smo na razpotju – ali bomo ostali predvsem kraj z ogromno industrijsko in podjetniško dejavnostjo ali pa bomo uravnotežili gospodarski razvoj s kakovostjo bivanja. Tu nas čaka veliko načrtovalskega dela, saj je s prostorskimi akti treba omogočiti nadaljnji razvoj kraja v smislu razvoja gospodarskih dejavnosti in stanovanjske gradnje, tako v centru občine kakor tudi v drugih naseljih. Število občanov neprestano narašča, kar pomeni, da je treba sočasno širiti infrastrukturo in razmišljati o skladnem razvoju celotne občine. Površno in nestrokovno pripravljeni prostorski akti so za razvoj občine zelo škodljivi. Menim, da se je z dopolnitvami OPN predolgo odlašalo. Zdaj z aktivnostmi zelo hitimo, vendar kakovosten dokument ne more biti pripravljen prej kot v dveh letih in pol.«

Kaj se dogaja pri odpadkih? Občina ni pristopila k soustanovitvi podjetja CERO-DBK, ki je nastal zaradi projekta gradnje obrata za mehansko-biološko obdelavo odpadkov.

»Cerod ostaja odprta zadeva. Šentjernejska občina je solastnik in soustanovitelj Ceroda skupaj z dolenjskimi, posavskimi in belokranjskimi občinami, ni pa zraven pri CERO-DBK. Menim, da je treba smiselnost našega sodelovanja v CERO-DBK znova preučiti in se odločiti za dolgoročno najugodnejšo in rešitev. Področje ravnanja z odpadki je zelo pomembno, še zlasti za našo občino, ki meji na odlagališče.«

Kako rešujete problematiko Muzeja na prostem, ki naj bi se do konca letošnjega leta moral odseliti iz Pleterja. Občina rezervnega prostora nima in slišati je bilo celo o selitvi v šmarješko občino. Kakšni so zadnji dogovori?

»Ves čas od nastopa mandata sem v aktivnem dialogu s Kartuzijo Pleterje, Zavodom Historium in Zavodom za kulturno dediščino. Smo tik pred podpisom dogovora o delovanju in prihodnosti skansna. Bistvo dogovora je, da bi muzej do konca leta ostal in deloval na sedanji lokaciji in da ga bo treba do konca leta 2026 preseliti. Selitev je naloga občine, občina pa želi, da bodo takrat objekti in oprema v muzeju postali izključna last občine. Občina bo v tem primeru postala tudi delni financer izvajanja programa, prav tako pa tudi investicijskega in tekoče vzdrževanja objektov. To točko bo 17. marca obravnaval občinski svet.«

Večkrat je bilo slišati, da je Občina Šentjernej ena najbolj zadolženih v Sloveniji. Kakšen je bil dolg ob vašem nastopu županskega položaja, kakšen je zdaj in kaj to pomeni za nadaljnji razvoj občine?

»Skupni dolg občine ob nastopu mojega mandata (konec marca 2020) je bil 7.722.010 evrov, marca letos pa 7.312.138 evrov. Dolg smo torej v enem letu zmanjšali za 410 tisoč evrov. Prav tako smo zaradi zamenjave neugodnega kredita z bolj ugodnim znižali strošek obresti.

Zadolženost torej zmanjšujemo. Treba je povedati, da smo prišli v slovenski vrh potem, ko je računsko sodišče pod drobnogled vzelo koncesijsko pogodbo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, in ugotovilo, da gre za prikrito zadolževanje, ki je po svojih učinkih najbližje finančnemu lizingu. Zato je računsko sodišče zahtevalo, da se neodplačani del koncesije šteje kot dolg občine. Odkup koncesije torej ni dodatno zadolževanje, le zamenjava dosedanjega kreditodajalca (koncesionarja) z bolj ugodnim kreditodajalcem.«

Kako ste se ujeli z delavci občinske uprave in direktorjem, ki je ostal isti?

»Po letu dni dela smo se z ekipo zaposlenih spoznali, in mislim, da kar dobro ujeli. Nasploh sem zadovoljen, a ugotavljam, da se da še marsikaj izboljšati, za kar se trudimo, in ocenjujem, da tudi napredujemo. Zelo pomembno je, da imamo skupne cilje, potem pa je skozi pogovor in vodenje treba vzpostavljati sistem dela in odgovornost za izvedbo nalog. Treba pa se je tudi zavedati, da nihče od nas ni idealen. Tukaj smo zato, da se skupaj trudimo za naše občane.«

Kako številčna je občinska uprava?

»Zdaj nas je z direktorjem občinske uprave in mano, ki županujem profesionalno, skupaj 12.«

Ste zadovoljni, da »vladate« s koalicijo treh list, in sicer Listo za šentjernejsko dolino, Listo mladih za aktiven Šentjernej in Listo Skupaj za prihodnost, torej imate večino v OS? Nekateri pravijo, da spet deluje glasovalni stroj, razprave na sejah niso več vroče kot nekoč, vse se dogovorite vnaprej.

»Župan ima dve možnosti: ali zadeve predebatira in uskladi prej ali pa na seji občinskega sveta. Slednje se je doslej izkazalo za manj učinkovit in primeren način. Dogovarjati se je treba pred občinsko sejo, na seji pa se opravi skupna predstavitev z razpravo, za tem pa se o zadevi glasuje in odloči. V vsakem primeru se vsebine preučijo in običajno dogovorijo v koaliciji, kar pa nikakor ne pomeni, da jih ne preverjam in ne usklajujem tudi zunaj koalicije. Pogovarjam se z mnogimi, pogosto tudi s strokovnjaki in poznavalci zunaj občinskega sveta. Smatram, da se je treba pogovarjati in dogovarjati.

Glede koalicije pa je tako – na županske volitve sem šel, ko so bili svetniki že izvoljeni, in imel sem le eno možnost: da koalicijo sestavim pred volitvami. Kako naj volivcem obljubim, da bom vodil občino, če pa nimam večine v občinskem svetu? Imeti dobre ideje in namene ni dovolj, občani pričakujejo rezultate.

Menim, da delamo dobro. Če potekata na občinskem svetu razprava in glasovanje gladko in tekoče, to nikakor ne pomeni, da svetniki le dvigujejo roke, temveč pomeni, da so zadeve pripravljene, usklajene in primerne za sprejem. Priprava strokovnih rešitev ter dogovor glede načina izvedbe sta ena glavnih nalog župana in občinske politike.«

Prvo leto županovanja je zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni. V vaši občini je bilo nekaj časa zelo hudo. Kako bi ocenili vedenje občanov in preostalih služb?

»Tudi kdor koronavirusa na začetku ni jemal resno, je svoje stališče spremenil, ko smo imeli smrtni primer v svojem okolju, ravno tako okužene. Mislim, da smo se vedli resno in odgovorno in nismo izstopali od drugih. Je pa nasploh problem, ker smo ljudje družabna bitja. Z virusom, ki je zelo spremenljiv, bomo morali živeti naprej. Prihodnost bo prav gotovo malo drugačna. Vsi, ki so med epidemijo pomagali drugim, so se res izkazali s humanitarnostjo in odgovornostjo, zato jim izrekam zahvalo.«

Vaše prvo županovanje bo krajše. Prihodnje leto so že nove lokalne volitve, boste kandidirali za župana?

»Res je, septembra prihodnje leto so spet volitve. Do takrat je še veliko časa, zdaj se želim osredotočati predvsem na izvedbo projektov, ki so v teku, ter vzporedno pripravljati nove. Nameravam kandidirati, vendar želim pred odločitvijo tudi slišati, kaj menijo občanke in občani.«

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 4. marca 2021

Lidija Markelj