DL: Smučišče sameva, štirikolesniki delajo škodo

20.5.2021 | 14:35

Koča na Planini bi potrebovala temeljito prenovo. (Foto: P. P.)

Vlečnica na Planini propada. (Foto: P. P.)

ani Barbič (foto: P. P.)

Kako oživeti projekt za zimsko-letni rekreacijski center na Planini nad Podbočjem iz leta 2004 in 2005, ki je končal v arhivih – Štirikolesniki uničujejo poti in kmetijske površine, moteči pa so tudi za druge obiskovalce

Na predzadnji seji krškega občinskega sveta je Aleš Suša (Levica) pozval, da bi v letošnji zimi, ki je postregla z izdatno snežno preprogo na Gorjancih, vsaj nekoliko poteptali sneg na opuščenem smučišču na Planini nad Podbočjem. To je namreč v dolgih tednih omejitev prečkanja občinskih meja oživelo, saj so ga obiskali številni obiskovalci, predvsem sankači, tudi iz sosednje brežiške občine. Na zadnji seji je zgodbo nadaljeval Janez Barbič (SLS), čeprav je v tem času snežna odeja skopnela, a skomine so ostale skladno z rekom »kuj železo, dokler je vroče«. Barbič je namreč tudi predsednik Sveta krajevne skupnosti Podbočje, zato je dal pobudo, da bi smučišče na Planini, ki sameva že okrog 15 let, znova oživili.

»Vsako leto je več ljudi, ki iščejo oddih na Planini. V letošnji zimi je bilo veliko obiskovalcev in parkirišče polno avtomobilov, kot da smučišče spet obratuje. Včasih so morali celo posredovati policisti. Veliko je rekreativcev, od pohodnikov, kolesarjev, do tekačev na smučeh ali pa zgolj naključnih obiskovalcev. Največ pa je družin z otroki, ki se pridejo pozimi sankat,« je povedal Barbič.

Ni samo pozimi lepo na Planini, saj je čudovit razgled na celo krško in brežiško ravnico vse do Julijskih in Kamniško-savinjskih Alp in do Zagreba tudi v drugih letnih časih. Manjka pa dodatna ponudba. »Leta 2004 in 2005 je bil predstavljen projekt za zimsko-letni rekreacijski center na Planini, imeli smo tudi sestanek med krško občinsko upravo, Krajevno skupnostjo Podbočje, vaščani in Smučarskim klubom Krško. Vendar zaradi nesoglasij ni bilo realizacije. Tako je projekt ostal v arhivu,« je spomnil Barbič.

Objekti pa nezadržno propadajo. Vlečnica verjetno ni več uporabna, čeprav je obratovala le 13 let. Zdaj stoji že dlje, kot je obratovala. Koča je tudi v slabem stanju, predolgo poteka postopek legalizacije. »V letošnji zimi sem imel več klicev, kdo je lastnik koče in ali bi se dalo dobiti kočo v najem. Pojasnil sem jim, da je koča v postopku legalizacije,« pravi Barbič.

V času neobratovanja so izklopili še elektriko, tako da morajo za organizacijo prireditev vedno priti z električnimi agregati. Prireditve na Planini, od prvomajskega srečanja do »Planina v spomin in opomin«, so znane v Posavju in tudi širše. Spomenik na Planini posvečen padlim 34 talcem, ki so jih 14. in 15. septembra 1942 ustrelili ustaši, vas pa požgali, in petim borcem NOB, domačinom, opozarja na tragedijo prebivalcev te gorjanske vasice med drugo svetovno vojno. Do koče in lovskega bivaka, ki ga je zgradila Lovska družina Podbočje, bi bilo treba z mejnega prehoda napeljati vodo in elektriko. Predlagal je, da bi iz arhiva potegnili projekt »Planina« in proučili, kaj se da narediti v zdajšnjih razmerah za oživitev Planine.

CPT IN RRA NAJ POSPEŠITA OŽIVITEV

Po Barbičevem mnenju bi za to obmejno in degradirano območje morala vidnejšo vlogo odigrati tudi Center za podjetništvo in turizem (CPT) in Regionalna razvojna agencija Posavje (RRA) Krško in za projekt pridobiti razvojna sredstva.

Mladi vidijo razvojni potencial na Planini. Tudi od njih je Barbič dobil nekaj pobud. Uredili bi adrenalinski park, pot med krošnjami, kot je na Rogli, »downhill« progo za kolesarje, ki jo že imajo, a ne organizirano in na škodo lastnikov zemljišč, in progo za štirikolesnike. Ti zdaj uničujejo poti in kmetijske površine, moteči pa so tudi za druge obiskovalce. »Glede štirikolesnikov predlagam, da se nekaj ukrene, da bodo prenehali uporabljati poljske poti. S policijo in vojsko je treba skleniti dogovor, da kakšen obhod varovanja meje opravijo peš, ko razmere niso primerne za obhod z motornim vozilom zaradi razmočenosti terena. S svojim početjem uničujejo ne samo poti, tudi kmetijske površine. Zaradi vsega tega kmetje ne bodo imeli potrpljenja in ne bodo dali soglasja napredku, saj se jim povzroča škoda. Potem se še postavlja vprašanje, kdo je odgovoren za vzdrževanje teh poti, saj niso kategorizirane, in vsi kažejo na krajevno skupnost, ki pa ima že tako omejena sredstva,« je še izpostavil Barbič.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 11. marca 2021

Pavel Perc