DL: Polemično o pokrajinah - Posavje bo odplavalo v savski megli

26.4.2021 | 12:15

Aleš Zajc med uvodno razpravo (foto: P. P.)

Aleš Zajc: Ne morejo ali pa nočejo razumeti, da mi lahko z nekaj manj evri živimo veliko bolje kot oni v Ljubljani – Z Zasavjem nas povezuje le Sava – Pokrajina ne bo nič pridobila, kvečjemu zamudila

Krški občinski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta živahno in polemično razpravljali o osnutkih pokrajinske zakonodaje, k čemur je pomembno prispeval zlasti svetnik Aleš Zajc (SMC), ki se je za razpravo zelo dobro pripravil. Tako on kot preostali razpravljavci so se zavzeli kvečjemu za samostojno pokrajino Posavje. Niso se ogreli za kompromis, ki ga je ponudila občinska uprava, da bi se pokrajina imenovala posavsko-zasavska in ne zasavsko-posavska, kot je zapisano v osnutku zakonodaje, ki jo je v javno obravnavo do začetka julija ponudil državni svet.

»Najlažje je napisati, da morajo imeti pokrajine vsaj 100.000 prebivalcev, saj v nasprotnem primeru nikoli ne bodo dosegle standarda osrednje slovenske pokrajine. In to rečejo po 30 letih, ko se je vse centraliziralo v Ljubljani! Ne morejo ali pa nočejo razumeti, da mi lahko z nekaj manj evri živimo veliko bolje kot oni v Ljubljani. Glede na predlog pokrajin bodo morali Zasavci najprej ujeti nas, verjetno tudi z našim denarjem, da bomo potem lahko vsi skupaj lovili Ljubljano. In vprašanje je, ali jo bomo kdaj ujeli. Če pristanemo na to delitev, smo izničili 30-letna prizadevanja po samostojni pokrajini in izgubili bomo posavsko identiteto in Posavje bo odplavalo v gosti savski megli, verjetno nekam v večno pozabo,« je bil slikovit Aleš Zajc, potem ko je navedel vrsto argumentov za samostojno pokrajino, podkrepljenih tudi s številkami.

Po eni izmed raziskav pokrajinske identitete se med 635 anketiranci za zasavsko-posavsko regijo ni opredelil niti eden. Od 22. julija do 22. oktobra je v raziskavi na družbenih omrežjih sodelovalo 466 anketirancev, 89 odstotkov jih podpira pokrajinsko členitev Slovenije in prav toliko jih je za samostojno posavsko regijo. »Več kot dovolj, da je verodostojna, ne potrebujemo nobenega referenduma,« je menil Zajc.

NIČ PRIDOBILA, KVEČJEMU ZAMUDILA

Mag. Nataša Šerbec (SD) se je osredotočila na izvirne naloge regionalnega pomena, ki so ključne za pokrajino. »Te sploh niso natančno določene, kar je problem, ker za pokrajino predvidevajo tudi veliko evropskih sredstev. Če leta 2023 predvidevamo vzpostavitev pokrajin, bomo potrebovali še nekaj časa, finančna perspektiva se bo že zdavnaj pričela in otežkočeno bo načrtovanje in izvajanje kohezijske politike. Pokrajina ne bo nič pridobila, kvečjemu zamudila.« Šerbčeva je posredno opozorila še, da ni jasno, kako bi po morebitni vzpostavitvi posavsko-zasavske pokrajine, potekalo že utečeno sodelovanje z institucijami, kot je Univerza v Mariboru, kakšna bi bila usoda kulturnih ustanov in obeh bolnišnic: brežiške in trboveljske, ki sta bili v preteklosti ob predvidenih reorganizacijah na precejšnjem »prepihu«. Veliko je tudi institucij, nekatere imajo sedež v regiji, druge le izpostave, nekatere imajo sedež v Celju in Novem mestu. Kaj bo z njimi, bi jih Posavci izgubili in ljudem oddaljili storitve v novi, tudi prometno slabo povezani pokrajini?

Anton Petrovič (SD) je dejal, da je tudi kriterij 100.000 prebivalcev čuden, tako kot zgodovinski spomin – ob ustanavljanju občin je bil pogoj 5000 prebivalcev, zdaj pa imamo številne precej manjše občine. Zavzel se je za samostojno pokrajino Posavje.

Franc Bogovič (SLS) je dejal, da se je posavska identiteta gradila od šestdesetih let. Pozdravil je pobudo državnega sveta za regionalizacijo, ker je »to ena od stvari, ki bi se v Sloveniji že morala zgoditi. Gre za enakomernejši razvoj, zaustavitev centralizacije in učinkovitejše upravljanje države. Kako razdeliti pristojnosti in denar, je bilo ključno, kar nismo uspeli v obdobju od leta 2004 do 2008, da bi kakšno četrtino denarja potegnili na regionalni nivo.«

Župan mag. Miran Stanko je menil, da ne verjame, da bo kaj od zasavsko-posavske pokrajine, tudi ker niso najboljši odnosi med vodstvi nekaterih občin in ker se hrastniška občina, nekoliko presenetljivo, prej vidi v Savinjski pokrajini s Celjani.

Osnutek, pripravljen v novembru lani, predvideva deset pokrajin, in sicer: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Poseben status naj bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor. Zasavsko-posavska pokrajina bi obsegala občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Krško, Litija, Radeče, Sevnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Za sedež Zasavsko-posavske pokrajine je predvideno Krško, za sedež pokrajinskega sveta Brežice, medtem ko bi bil sedež sveta občin v Zagorju. Na območju pokrajine, ki bi obsegala 1489 km2, živi 133.852 prebivalcev. Prvi pokrajinski svet bi štel 33 članov.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista 4. februarja 2021

P. Perc