DL: Ovce v vinogradu - Z veseljem delajo vse dni v tednu

30.3.2021 | 14:50

Izkušnje z Nove Zelandije kažejo, da se v ekološkem vinogradništvu dobro obnese sočasna ekološka reja ovac – Potrebna previdnost pri uporabi FFS – Izkušnje imamo tudi pri nas

Ekološko vinogradništvo je del trajnostnega kmetijstva, ki v primerjavi s konvencionalnim vinogradništvom zmanjšuje negativne posledice na okolje in skrbi za zdravje ljudi in živali. Cilj ekološke pridelave je povečanje ali ohranjanje rodovitnosti tal, zagotoviti večjo biotsko pestrost in s tem varstvo rastlin ter ohranjanje naravnih virov. Vse to pa ne pomeni, da v ekoloških vinogradih ni toliko delovnih opravil kot v konvencionalnih, prej ravno obratno. Zato se v ekološko pridelavo vinograda lahko vključuje živali, ki bodo opravile različna delovna opravila in prihranile kakšen evro pri gorivu in gnojilu. Dobro se obnese pridelava s sočasno ekološko rejo ovac.

Na Novi Zelandiji tako vinogradniki pridelujejo že približno deset let. Statistični podatki kažejo, da so imeli v letu 2019 na Novi Zelandiji kar 59 odst. vinogradov s sočasno rejo ovac. Takšne vinograde pa je mogoče videti tudi pri nas.

PREDNOSTI

Pri takšnem načinu pridelave je potrebno nekoliko več časovnega in prostorskega načrtovanja. Vinograd se namreč razdeli na čredinke, ki so, odvisno od velikosti vinograda in staleža živine, velike od nekaj arov do treh hektarjev, ovce pa v različnih časovnih obdobjih pomagajo pri delovnih opravilih v vinogradu. Prvo delo, ki se ga lotijo, je paša medvrstnega prostora in nato še prostorov v vrsti. Zato je potrebnih manj košenj, stalna paša pod vinsko trto pa tudi zmanjšuje možnost pojava plevelov. Ovce obenem površino tudi pognojijo s svojimi izločki, kar pripomore k dvigu rodovitnosti tal. Prav tako po celotni dolžini debla osmukajo vejice in liste, ki rastejo v območju rasti grozdov. Nezrelih grozdov se ovce ne dotaknejo, pozneje, v času zorenja in ko paše zmanjka, pa si privoščijo tudi kakšno jagodo, zato jih je treba pravočasno prestaviti v novo čredinko.

Da ovce ne bi posegale po grozdju, lahko pri napravi novega vinograda ustrezno prilagodimo gojitveno obliko vinske trte tako, da dobimo višjo gojitveno obliko, v obstoječ vinograd pa se lahko vpelje pasmo ovac nižje rasti, ki pa v tem primeru ne bodo odstranjevale listov. Odstranjevanje listov je najbolje zaupati ravno ovcam, saj bodo liste osmukale natančneje in bolj z občutkom kot človek ali stroj. Krošnja v območju rasti grozdov vinske trte bo bolj odprta in zračna, kar pomeni manjšo možnost za pojav bolezni v mokrem vremenu. Ročno odstranjevanje ali vršičkanje s strojem je potrebno samo na zgornjih delih trte, kamor ovce ne dosežejo. Dobra stvar sočasne reje ovac v vinogradih je tudi, da bodo ovce odganjale ptice in obvarovale zoreče jagode ali pa si ptice vsaj ne bodo upale tako pogosto v vinograd. Najboljše pri tem pa je, da ovca z veseljem dela sedem dni v tednu, brez napora.

MOŽNOSTI VPELJEVANJA

Obstajajo različne možnosti vpeljevanja ovac v ekološke vinograde (nekatere možnosti so že prej omenjene). Prvi način je, da se jih uporabi samo za pašo. V tem primeru ovac ne vpeljemo med rastno sezono, ampak samo po pobiranju pridelka, kar pomeni od pozne jeseni pa do prvega pojava brstov na začetku pomladi. Drugi način je, da se jih vpelje za kratek čas, da odstranijo listno maso v območju rasti grozdja in odprejo krošnjo vinske trte. Tretji način pa je celoletna paša pasem nižjih rasti, ki bodo pasle samo travo.

ŠKODA, KI JO LAHKO POVZROČIJO

Odrasle ovce na splošno v vinogradu ne delajo škode, če so seveda pravočasno prestavljene v drugo čredinko. Lahko pa naredijo nekaj škode jagnjeta zaradi skakanja med igro in morebitnega drgnjenja ob deblo trsa v primeru prisotnosti zajedavcev, pa tudi odrasle ovce zaradi predolge volne. Če bi bila lega vinograda neprimerna, bolj mokra, bi bila tudi možnost, da bi ovce zbile tla, kar slabša njeno strukturo.

UPORABA FFS

V primeru sočasne reje ovac in pridelave ekološkega vina se uporablja manj sredstev za zaščito rastlin, kot če bi obdelovali samo ekološki vinograd. V prvi vrsti moramo gledati na dobrobit živali, zato se največ pozornosti nameni časovni umestitvi ovac v vinograd in uporabi sredstev za zaščito rastlin (njihovo karenčno dobo itn.).

Avstralskim pridelovalcem sta se pojavili dve vprašanji: kakšen je morebiten učinek fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na zdravje ovac in kakšna je možnost, da pozneje v mesu zaznamo ostanke teh. V ekološki pridelavi so dovoljena le sredstva na osnovi bakra in žvepla, rastlinskih olj, piretrina, mikroorganizmov itn., vendar so lahko za zdravje ovac neugodna tudi nekatera ekološka sredstva, predvsem tista na osnovi bakra. Nekatere znanstvene študije poročajo, da so ovce med vsemi rejnimi živalmi najbolj občutljive na baker in se ta največkrat akumulira v njihova jetra. Pri uporabi FFS na osnovi žvepla pridelovalci niso zaznali nobenih težav. V vsakem primeru pa je bolje upoštevati karenčno dobo oz. jo podaljšati za enkrat do dvakrat, preden pripeljemo ovce.

V naslednjih letih, ko bo kmetijska politika poostrila ukrepe za podnebne spremembe, bosta najboljši alternativi selekcija in introdukcija novih odpornih in tolerantnih sort vinske trte. V Italiji že imajo odporne sorte, vendar se jih pri nas ne sme saditi, saj niso vpisane v trsni izbor.

Ukrep dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 za pridobitev plačil za operacijo DŽ – drobnica zahteva, da upravičenec izvaja pašo na površinah kmetijskega gospodarstva ali na planini oz. skupnem pašniku drugega kmetijskega gospodarstva. Ob upoštevanju uredbe dobrobit živali, da se mora drobnica pasti neprekinjeno najmanj 210 dni ali najmanj 180 dni na kmetijskih gospodarstvih, razvrščenih v območje s krajšo vegetacijsko dobo, ter uredbe o varstvu voda pred nitrati, da površine niso preobremenjene z dušikom, in ker imamo v Sloveniji večinoma majhne površine vinogradov (manj kot hektar), bi moral imeti pridelovalec v obdelovanju nujno tudi travnike.

TUDI DRUGE ŽIVALI V DRUGE PANOGE

Kljub potrebni večji organizaciji časovnega umeščanja ovac to na dolgi rok prinese boljše rezultate v naravi. Na enak način je mogoče vpeljati tudi druge različne vrste živali v druge kmetijske panoge, in v prihodnosti bo treba več vključevanja živali v agroekosistem (kmetijsko načrtovan ekosistem), ker bo tako krogotok hranil in energije na kmetijskem gospodarstvu boljši in bodo na splošno bolj podprte ekosistemske storitve.

Sabina Lazič, terenska kmetijska svetovalka pri KGZS – Zavod Novo mesto

KMETIJA IN VINSKA KLET HROVAT: Izkušnje dobrega leta dni

Na kmetiji Hrovat iz Preske nad Boštanjem v sevniški občini so ovce v vinograd vpeljali pred malo več kot letom dni. V 2,7 ha velikem ekološkem vinogradu imajo 13 ovac jezersko-solčavske pasme in 15 pasme ouessant. Ovce imajo v vinogradu celo leto. Te spomladi na vinski trti osmukajo mlade poganjke po celotnem deblu vse do višine 1,10 m, zaradi česar morajo biti šparoni privezani na tej višini ali višje, pojedo pa tudi vso staro lubje na deblu. Kot pravi Angelca Hrovat, škode v vinogradu niso delale in tudi nobene jagode grozdja niso pojedle. So pa opazili, da ovce s svojimi kopiti rahljajo tla v območju, kjer potekajo kolesnice delavnih strojev, da uspešno odganjajo ptice in da so uspešne tudi pri odstranjevanju nekaterih plevelov in neugodnih rastlin, kot sta ščavje in bršljan. Opazili so tudi, da se travna ruša spreminja na bolje. Ovcam sicer ni uspelo popasti vse travne ruše, zato so enkrat do dvakrat tudi kosili in mulčali, nameravajo pa že kmalu stalež povečati, zato računajo, da jim v prihodnje tega dela ne bo več treba opravljati. Kot pravi Angelca, je pomembno, da delo ovac spremljaš in tako veš, kdaj je pravi čas, da jih odpelješ v novo čredinko. Koliko časa bodo v čredinki, je odvisno od več dejavnikov, kot so temperatura, vlaga, rast travne ruše itd., so pa v povprečju od 1 do 2 dni. Glede FFS pa pravi, da je število treniranj enako kot v konvencionalnih vinogradih, odmerke FFS pa so tudi zmanjševali tako, da je bilo na koncu cenovno ugodneje.

S. L., M. L. S.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 14. januarja 2021