DL: Plat Franca Hudoklina - Z novim letom brezposeln

18.3.2021 | 14:45

Franc Hudoklin (foto: L. M.)

Franc Hudoklin, nekdanji župan in podpisnik pogodbe s koncesionarjem, komentira odkup koncesije – »Pravilno delo sem dokazal na sodišču« – Od 1. januarja na zavodu za zaposlovanje

Kako na razplet komunalne zgodbe gleda Franc Hudoklin, nekoč prvi mož šentjernejske občine, zdaj pa občinski svetnik in že pet let zaposlen pri koncesionarju WTE Čista dolina, na šentjernejski čistilni napravi v Šmalčji vasi?

Za Dolenjski list je povedal, da odkup koncesije po njegovem mnenju ni edina in tudi ne najboljša rešitev za občino, saj je občina sedaj spet vzela kredit. Meni, da bi se dalo s koncesionarjem dogovoriti, kaj popraviti, spremeniti in izpogajati boljše pogoje za občino. Tudi do podražitve komunalnih storitev za občane bo po njegovem nedvomno prišlo, saj od leta 2013 ni bilo nobene.

»V sporazumu s koncesionarjem ni šlo za kake pogovore med županom in direktorjem WTW, ampak so se dogovarjale le odvetniške družbe obeh strani,« pove Hudoklin, ki poudari, da očitki, da je takrat kot župan delal napačno, ne držijo, kar je dokazal tudi na sodišču.

Spomnimo: letos februarja je Okrožno sodišče v Novem mestu ustavilo kazensko preiskavo zoper Hudoklina, v kateri mu je Občina Šentjernej očitala več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja pri gradnji čistilne naprave in sklenitvi koncesijske pogodbe s kranjskogorsko družbo WTE.

»Sodbo sem dobil in jasno je, da smo s sodelavci in pravnimi strokovnjaki vse delali pravilno, nezakonitosti in napak ni bilo. Drži pa, da so bile takrat okoliščine drugačne. Občina Šentjernej je na komunalnem področju pred desetimi leti pri nas orala ledino, bili smo primorani nekaj storiti, ker smo bili v projektu Porečje reke Krke, in ker smo bili kot občina zaradi mnogi drugih naložb preveč zadolženi, druge poti ni bilo kot koncesija. Tako bi ravnal vsak dober gospodar,« pripoveduje Hudoklin in doda, da je šlo za dva mednarodna razpisa za izvajalca del za gradnjo ČN in prevzem javne službe. Na prvega so se javili trije ponudniki, a odstopili, na drugega se je javil nato le izbrani koncesionar, »s katerim pa smo se dolgo pogajali in prišli do nižje cene za občane, pa še občina je doplačevala. Žal so bili takrat pogoji takšni, kot so bili, banke naš premajhen projekt ni ravno zanimal, obrestne mere so bile visoke.«

»NIHČE ME NI POKLICAL«

Hudoklin pove, da od leta 2014 komunalna zgodba v občini ni ekonomski projekt, ampak pa čisti politični projekt. »To so mi potrdili mnogi, tudi sedanji glavni politični akterji v občini. Tudi CI je bila ustanovljena zato, da bi se zamenjalo Franca Hudoklina in da bi določene osebe lahko prišle v občinski svet in na občino, kar se je, kot vidimo, tudi zgodilo. Potem jih je motilo, da sem zaposlen na čistilni napravi. Očitno bi raje videli, da bi ostal brezposeln, kar od 1. januarja tudi bom in grem na zavod za zaposlovanje,« pove Hudoklin, ki ni eden od tistih dveh zaposlenih, ki so ga z odkupom koncesije prenesli na novega upravljavca. To je njegov sodelavec, o tem ga je obvestil direktor podjetja.

»Nekako bom že, grem pač na zavod za zaposlovanje. Vem, da sem jim trn v peti, in bolje je, da grem in mirno živim. Sem pa si v teh petih letih, odkar delam na ČN, nabral ogromno znanja in z veseljem bi pomagal naprej. A očitno je tako že prav. Bi bilo pa pošteno in fer, če bi me v tem času kdo poklical in vprašal, kako bom, kaj si predstavljam za naprej, npr. strankarski kolega in sedanji župan Jože Simončič, ki je še vedno član SLS. Saj morda zadeve ne bi bile drugačne, pa vendar,« pripoveduje Hudoklin, ki poudari, da ne pričakuje nobenih spomenikov za svoje delo, in ve, da je vsak nadomestljiv.

A kljub vsemu se mu vse dogajanje zdi res »lepa nagrada« za dvajset let trdega dela za občino, »ko sem se ji predajal z vsem srcem, delal po cele dneve, nemalokrat tudi na račun družine,« pravi in poudari še, da je nedvomno najdražji delavec v Šentjerneju, saj so zanj v tem času ogromno zapravili za odvetniške storitve.

Članek je bil objavljen v 53. številki Dolenjskega lista 31. decembra 2020

L. Markelj