Emilijana Crgol o reformaciji

31.10.2020 | 18:30

Kip Primoža Trubarja (Foto: arhiv DL)

Od nastanka krščanstva v Evropi, ki se je bliskovito širilo, si je rimsko-katoliška Cerkev v stoletjih podredila vso versko, politično in kulturno oblast. Na račun neukih ljudi si je nagrabila ogromno bogastvo, njihovo življenje ni bilo skromno in živeli niso nič kaj po Božjih zapovedih.

Cerkvene obrede – maše so opravljali v latinskem jeziku in tudi Sveto pismo, ki je bilo napisano v latinščini so razlagali po svoje. Seveda ljudje jih niso razumeli in prvi, ki se je temu uprl je bil že v 14. stoletju Čeh Jan Hus. Zaradi svojega prepričanja so ga sežgali na grmadi.

Kljub temu so izobraženi in napredni duhovniki vedno glasneje zahtevali, da se maše opravijo v jeziku naroda. 31.10.1517 je v ranem jutru ljudi v mestu Wittenberg v Nemčiji zajelo razburjenje in neobičajno vznemirjenje. Na vratih grajske cerkve so zagledali 95 tez, ki jih je obesil teolog, menih in pesnik Martin Luther. V njih so bile zahteve po prenovi rimsko-katoliške Cerkve . Zahteval je skromnost, branje bogoslužja in pridig ter Sv. pisma v materinem jeziku, da ga bodo ljudje razumeli in tudi sami brali, konec čaščenja svetnikov in relikvij. Namreč, če je bil nekdo obsojen za neko dejanje, ni bil kaznovan če je kupil relikvijo, seveda za primerno vsoto. Vedno več ljudi se je tem zahtevam pridružilo in tako je nastalo vsesplošno versko, politično in kulturno gibanje – reformacija. S tem je prišlo do razkola v Cerkvi, ki se je razdelila na dva dela in sicer na rimsko-katoliško in luteransko.

Rimsko-katoliška Cerkev ni stala križem rok, začela je preganjati reformatorje, zahtevala je da se vrnejo nazaj, sežigali so njihove knjige. Vsled tega je reformacija v 17. stoletju tudi zamrla. Vendar je o obdobje vseeno prineslo nekaj dobrega in sicer večjo pismenost, Cerkev ni več prodajala relikvij in tudi S. pismo je bilo večinoma napisano v materinem jeziku.

Za kaj zaslužni slovenski reformatorji

To gibanje se je razširilo po celi Evropi in seveda tudi pri nas. Še posebej pomembno je bilo pri nas, saj smo Slovenci dobili prvo knjigo v materinem jeziku in prvo slovensko tiskano. Knjigo Katekizem. S tem je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Kmalu zatem je napisal še knjigo Abecednik. Obe knjigi sta bili napisani z gotskimi črkami. S pomočjo koprskega škofa Vergerija je leta 1555 ponovno izdal prvi slovenski knjigi Catechismus in Abecedarium v latinici. Pridružila so se mu tudi Jurij Dalmatin s prevodom Sv. Pisma, Sebastijan Krelj in Adam Bohorič s prvo slovensko slovnico Zimske urice.

Slovenski reformatorji-protestanti so pravzaprav zaslužni, da smo postali narod kulture in tiskane besede in tako so nas uvrstili na zemljevid evropskih narodov. V svoji prvi tiskani knjigi nas je Trubar poimenoval Slovenci in tako smo dobili tudi ime naroda. Zaradi ustrahovanja je protestantizem počasi izginil, pri nas se je ohranil le še v Prekmurju.

Tako je protestantizem za Slovence ustvaril temelje slovenske književnosti in pogoje za razvoj slovenskega narodnega gibanja.

Po Evropi je 31. oktober priznan kot Dan reformacije, pri nas pa je bil leta 1992 proglašen tudi za državni praznik in dela prost dan, kar si tudi zasluži.

Emilijana Crgol