DL: Zakaj kontejnerji v Šentjerneju tako polni smeti?

27.9.2020 | 15:50

Albert Pavlič

Ekološki otoki so pogosto nakopičeni z odpadki tudi po tleh.

V šentjernejski občini opozarjajo na problem kopičenja odpadkov: polni zabojniki, pa še po tleh – Smeti vozijo še iz vinogradniških goric – Občina s Komunalo v analizo stanja – Skoraj sto ekootokov – Še letos zabojniki za odpadna olja

V šentjernejski občini v zadnjem obdobju izstopajo težave s komunalnimi odpadki. Še vedno je veliko nepravilnega ločevanja odpadkov in posledično prepolnih zabojnikov.

Na to opozarja svetnik SDS Albert Pavlič. »Kontejnerji so hitro polni, tudi v naši ulici, na Cesti oktobrskih žrtev v Šentjerneju. Če po odvozu predolgo čakaš, nimaš kam odložiti svoje vreče, zabojnik je poln. Tako ljudje puščajo smeti ob kantah, kar spet ni v redu. Če te usluge občani plačujemo, naj bodo urejene,« pravi Pavlič. Situacija se je poslabšala zlasti v obdobju epidemije, ko je bila večina občanov doma, v gospodinjstvih je nastajalo več odpadkov. V kontejnerjih pa se znajde marsikaj, kar tja ne sodi.

Pavlič je opozoril tudi, da smeti v dolino navozijo z vinogradniških območij. Svetnik Sebastijan Kruh (SLS) je dejal, da na primer vse odpadke iz Hrvaške Gore dobi bližnja Ledeča vas. »V Hrvaški Gori mnogi živijo, smeti pa vozijo v našo vas. Vaščani se trudimo, sortiramo odpadke, oni pa nam vse pokvarijo. Tako res ne gre,« meni.

Še bolj obremenjeni so zabojniki, kjer lahko ljudje ustavljajo in ponoči odlagajo celo kosovne odpadke, čeprav imajo v Šentjerneju lepo urejen zbirno-reciklažni center v Šmalčji vasi.

ANALIZA STANJA

Občina se tega problema zaveda, pravi župan Jože Simončič in s Komunalo Novo mesto, kjer so že imeli sestanek na to temo, iščejo rešitve in sodelujejo. »Šli smo v opazovanje mnogih lokacij, preverjamo, ali je kontejnerjev dovolj in ali so na pravih mestih, skratka ugotovili bomo, zakaj prihaja do teh viškov smeti. Postavili smo tudi nekaj novih zabojnikov,« pove.

Direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič pravi, da je prostornina zabojnikov glede na število občanov na posameznem območju dovolj velika. »Zavedamo pa se, da gre za integralni sistem odlaganja odpadkov, in da se ti ne odlagajo le tam, kjer nastanejo,« pravi Klemenčič in poudari, da je razlog za kopičenje smeti še vedno nevestno ločevanje odpadkov, preveč je mešanih. »Če bi vsi ločevali smeti, bi bilo zabojnikov na terenu dovolj,« poudari.

Zdaj so že naredili analizo po vaseh in naseljih, in kot pove Simon Štukelj s Komunale Novo mesto, »analiza tako imenovane zadostnosti zbirnega volumna posod za odpadke v naseljih Občine Šentjernej izkazuje, da je ta v povprečju skoraj 68 litrov na prebivalca na teden (priporočljiv je 40 litrov). To je zelo jasen pokazatelj, da do teh stalnih preobremenitev posod sploh ne bi smelo priti, če seveda se ljudje držijo nekih pravil pri ločevanju in odlaganju odpadkov.« V praksi očitno te količine zabojnikov ne zadostujejo, zato sedaj razglabljajo, kje se zatika, zakaj je ponekod sistem preobremenjen. Pogosto se to dogaja s kosovnimi odpadki, odpadki z vrta, včasih tudi z odpadki iz gospodarskih dejavnosti.

BOLJ VESTNO LOČEVANJE

Sicer pa je na območju šentjernejske občine skoraj sto ekootokov, torej pride na enega malo več kot 70 prebivalcev, v uredbi pa je določen minimalni standard celo 500 prebivalcev na enega. Imajo tudi urejen zbirno-reciklažni center z nadpovprečnim obratovalnim časom, »skratka občina ima na tem področju zelo urejen oskrbovalni standard. Očitno pa malo manjka pri razumevanju in sprejemanju teh možnosti,« pove Štukelj in doda, da so problemi z odpadki veliko večji in tudi bolj razumljivi v občinah brez svojega centra.

Direktor komunale Klemenčič ob tem še pove, da bi sistem individualnega zbiranja odpadkov pomenil veliko višje cene za občane, položnice bi bile tudi trikrat dražje kot sedaj. »Trdim, da z integralnim sistemom v Sloveniji dosegamo dovolj velike učinke in da je ta cena za občane najnižja. Doma je treba imeti le vsako vrečko za vsak zabojnik, pa bo,« pravi in na vprašanje, ali bi prišel v poštev pristop zaklepanja ekoloških otokov, pove, da je ta ponekod vpeljan v blokovskih naseljih. »Vse je odvisno od stanovalcev. Ponekod deluje dobro. Se pa dogaja, da tisti, ki smeti pripeljejo od drugod, te še vedno puščajo tudi zraven ograje in tako je stanje ponekod lahko še slabše,« pove Klemenčič in napove, da bodo še letos v šentjernejski občini dobili zabojnike za zbiranje odpadnega olja, saj je treba red narediti tudi tu.

»Dejstvo pa je, kar komunale že dolgo opozarjamo vse občine, da je na našem območju bistveno premalo inšpektorjev. En inšpektor za več občin za vse dejavnosti, ne le za odpadke, je absolutno premalo,« je jasen Klemenčič, ki poudari pomen nenehnega ozaveščanja občanov o ločevanju odpadkov.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 30. julija 2020

Besedilo in foto: L. Markelj