10. Arteko Šentjanž - Umetnikom ni vseeno za usodo planeta

25.9.2020 | 10:50

Sporočilo organizatorjev in udeležencev (na posnetku): »ArtEko tudi naslednje leto bo, vidimo pa se, če ne prej, čez slabe tri mesece na odprtju razstave v sklopu Šentjanške tržnice.« (Foto: Pavel Perc)

Jerca Šantej (levo) in Petra Majcen (foto: Pavel Perc)

ArtEko je likovna manifestacija, ki se že deset let v času rojstva poletja odvija v okolici Šentjanža – Približati umetnost domačinom, občanom in širše – Inspiracija v neokrnjeni naravi – Zadnjo nedeljo septembra odprtje razstave

Zavod MUK Qra, na čelu s sevniško slikarko Jerco Šantej, in Turistično društvo Šentjanž, ki ga že dobro desetletje zagnano vodi farmacevtka Petra Majcen, sta kljub vsem preprekam tudi letos pod streho spravila jubilejni 10. ArtEko Šentjanž.

»Ker smo eko in artistični, nam je torej virus prizanesel, in ta zaključni večer priča, da je kultura steber narodne zavesti, motor, ki nas poganja naprej. Več kot očitno je, da je kultura zmožna premagati tudi smrtonosni virus, ki neutrudljivo razsaja znotraj naroda in se ne nujno imenuje po kroni,« je ob odprtju razstave štiridnevne kolonije pri domačiji Felicijanovih v Peklu, zaselku med šentjanško in boštanjsko krajevno skupnostjo, malce sarkastično povedala Majcnova.

ArtEko je likovna manifestacija, ki se že deset let v času rojstva poletja odvija v okolici Šentjanža. Na začetku je dogajanje v celoti potekalo v organizaciji Turističnega društva Šentjanž in Gostilne Repovž ter pod strokovnim vodenjem Jerce Šantej, pozneje, leta 2014, pa se je organizaciji pridružil Zavod MUK QRA iz Sevnice, ki je soorganizator dogajanja še danes. ArtEko Šentjanž združuje umetnike iz Slovenije in tudi iz tujine. Cilj dogodka je srečanje in druženje umetnikov v neokrnjeni naravi ter izmenjava izkušenj in mnenj o ekološkem ustvarjanju. Hkrati želijo organizatorji in udeleženci vsako leto opozoriti na grožnjo onesnaževanja okolja in pozivajo, kako pomembno je ohranjanje čiste in neokrnjene narave. Neizogibno se jim zdi poudariti tudi pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine. ArtEko si zadnja leta predvsem prizadeva postati shajališče za umetnike, ki jim ni vseeno za usodo našega planeta.

Poudarek celotnega dogajanja se vedno znova suče predvsem okoli ekologije, ohranjanja našega planeta in tu živečega življa. Udeleženci ustvarjajo iz odpadnega materiala. Inspiracijo za ustvarjanje iščejo v okoliški naravi, na nepokošenih travnikih, pod krošnjami dreves, v neokrnjenem rastlinskem in živalskem bogastvu gozda. Udeleženci spoznavajo ter se družijo v naravi in ob hrani, pridelani čim bolj ekološko. Pomemben cilj dogajanja je tudi približati likovno umetnost, literaturo in glasbo krajanom Šentjanža, sevniške občine in širše okolice ter jih usmeriti v ekološko razmišljanje in vedenje pri vsakdanjih opravilih. To približevanje poteka prek druženja umetnikov z domačini, organiziranja različnih delavnic, pohodov, obiskov glasbenikov, literatov in podobno.

Od leta 2014 se umetniki zberejo na domačiji Felicijan v Peklu pri Šentjanžu, kjer je pravzaprav raj na planetu. Na stičišču dveh potočkov, ob izviru stoletne vode in robu gozda je idealen kraj za inspiracijo in ekološko razmišljanje ter ustvarjanje. Preden so si umetniki leta 2014 našli raj na Zemlji v Peklu, pa so se leta 2013 družili v nekoliko manj neokrnjenem okolju v osrčju vinskih goric v Kamenškem pri Šentjanžu, še prej pa dve leti v Šentjanžu v okolici Gostilne Repovž. Ravno skrunitev naravnega okolja splošno uveljavljenega načina pridelave grozdja, ki so mu bili ustvarjalci priča v Kamenškem leta 2013, je ArtEku dodalo še bolj ekološko noto in na pobudo umetnikov okrepilo zavedanje organizatorjev, kako pomembno je poudariti pomen in bogastvo čiste in neokrnjene narave.

Kar nekakšen zaščitni znak ArtEka so slike, naslikane na platna, vpeta v stare okenske okvirje. Vsako leto postaja ArtEko bolj prepoznaven tudi po različnih objektih, izdelanih iz odpadnega materiala (plastika, les, papir, kovina, umetna vlakna), Pekel pa ponuja tudi idealno okolje za izraz krajinske umetnosti.

»Zelo nas veseli, da smo lahko duh in sporočilo ArtEka prenesli tudi zunaj meja naše občine. Tako sta bila v bienalnih letih 2016 in 2018 v organizaciji Kozjanskega parka organizirana umetniška shoda ArtEko Kozjansko, ki sledita sporočilu izvornega ArtEka, za kar budno skrbi umetniška vodja dogodkov ArtEka Jerca Šantej,« poudarja predsednica Turističnega društva Šentjanž, Petra Majcen.

V preteklih devetih letih se je dogodkov ArtEka udeležilo 40 umetnikov, ki so postali del gibanja in se vsako leto radi vračajo na zaključne dogodke ArtEka. Eden od njih je, vsako leto zadnjo septembrsko nedeljo, odprtje tradicionalne razstave na prostem, na Repovževi štali ob Šentjanški tržnici.

Po besedah programske in umetniške vodje kolonije Jerce Šantej je bila tema letošnjega 10. likovnega srečanja Človek kot največji onesnaževalec. »Zaradi raznih virusov smo prikrajšani, zadnji pa nas je še bolj povezal,« je povedala Šantejeva. Povedala je, da so pomagali pri obnovi domačije Felicijanovih, kjer so vedno toplo sprejeti. Svoj pogled na življenje, naravo in okolje so skozi nastala likovna dela in videoprodukcijo letos predstavili mlada akademska slikarka Tina Konec iz Oplotnice pri Mariboru, slikarki Tatjana Mijatović iz Radencev in Vesna Davidovič iz Dobove, likovna pedagoginja Nena Bedek iz Sevnice, fotografinja Judith Zgonec in likovni pedagog Tone Zgonec iz Boštanja, modna oblikovalka Ana Jazbec iz Sevnice, slikar Brane Širca iz Ljubljane, kipar Robert Jurak iz Logarovcev (občina Ljutomer), snemalec Tomaž Pavkovič iz Sevnice, grafični oblikovalec Matic Svažič iz Sevnice, nizozemski slikar Bram d´Hont, ki živi in ustvarja na Goričkem, ter že večkrat omenjena sevniška slikarka Jerca Šantej. Ob odprtju razstave sta v sotočju potočkov za prijetno razpoloženje, približno 50 zbranih, poskrbela še boštanjski saksofonist Andrej Fon in vokalist Vladimir Janc.

»Pri izvedbi kolonije so pomagali: Gostilna Repovž, Cveta Jazbec, Duška, Jožica, Slavi, Fanika, Vesna, Majda in Milan, Annenmarie Culetto, Milena Jakoš – družina Felicijan, Maja Žnideršič in Boštjan Hrenk,« še doda Majcnova. Med sponzorji sta bila tudi Občina Sevnica in KS Šentjanž, zato sta udeležence kolonije prišla pozdravit tudi sevniški župan Srečko Ocvirk in predsednik sveta šentjanške krajevne skupnosti Boštjan Repovž.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 16. julija 2020

P. P.