DL: Suhokranjski vodovod - Gradnja bo vidna tudi na položnicah

10.9.2020 | 14:45

Gregor Klemenčič (foto: R. N.)

Omrežnina se bo po ocenah Komunale Novo mesto podražila za več kot dvajset evrov – Sistem v poskusnem obratovanju – Po mnenju Klemenčiča bi vodooskrbo v občini lahko reševali drugače in ceneje – Škufca: Gre za zgodovinski projekt

Gradnja primarne faze Suhokranjskega vodovoda je zaključena. Sistem je v poskusnem obratovanju in ko ga bo Komunala Novo mesto prevzela v poslovni najem, bodo nanj začeli priključevati nove uporabnike. Predvsem na Ajdovški planoti, kjer še nimajo pitne vode, se tega zelo veselijo. A po drugi strani se bo gradnja novega sistema poznala tudi na položnicah. Kot je na zadnji seji občinskega sveta povedal direktor Komunale Gregor Klemenčič, bodo te predvsem zaradi omrežnine bistveno višje.

Komunala bo sistem v poslovni najem prevzela, ko bo investicija popolnoma zaključena, ko bodo pridobljena vsa uporabna dovoljenja in ko bo sistem v celoti deloval. »Predvidevamo, da ga bomo prevzeli v naslednjem letu, ali bo to na začetku ali med letom, pa je stvar dogovora med župani. Vedno se ga predaja kot celoto,« pravi Klemenčič. V sklopu investicije je bilo v žužemberški občini na novo zgrajenega ali obnovljenega več kot 60 kilometrov vodovoda, zgradili so tudi nove vodohrane in med drugim vzpostavili nov vodni vir na Vinkovem Vrhu, ki že oskrbuje del občine, a kot pravi Klemenčič, ne s kapaciteto, ki je bila projektirana. Namesto predvidenih 12 l/s bo po besedah Istoka Zorka z novomeške Komunale izdatnost precej manjša. V času poskusnega obratovanja se je izkazalo, da vodarna obratuje s kapaciteto nekaj več kot 4 l/s.

Pričakovano je bilo, da bo z vzpostavitvijo nove vrtine in z že obstoječim črpališčem Gornji Križ občina za svoje potrebe načrpala dovolj vode, a kot poudarjajo na Komunali, bo vodo še vedno treba kupovati. Prej so jo večino kupili iz zajetja Globočec v sosednji Občini Ivančna Gorica, po novem pa, kot je predvideno s pogodbo, ki jo je podpisalo nekdanje vodstvo občine, bo voda pritekla iz kočevske smeri, preko Smuke, z njo pa bodo oskrbovana vsa naselja na desnem bregu Krke vse do Stranske vasi. Klemenčič poudarja, da bo ta voda obremenjena z nakupno ceno, ki je enaka lastni ceni vode v Občini Kočevje.

Ni skrivnost, da prebivalci žužemberške občine plačujejo najdražjo vodo med vsemi dolenjskimi občinami. Polna lastna cena vode znaša 2,3 evra/m3 in je po besedah direktorja novomeške Komunale celo najdražja v Sloveniji. Kaj so razlogi, se sprašujejo mnogi občani? Kot pojasnjuje Klemenčič, na to vpliva strošek dobave vode od vira do uporabnika, višina porabe vode v občini in vodne izgube, ki so bile lani več kot 50-odstotne. V preteklosti je bilo tudi veliko popravil dotrajanega sistema, občina pa je večino vode kupovala od drugod. Položnica bi bila še precej višja, če občina ne bi subvencionirala cene vode. Za vsak kubik iz proračuna prispeva evro.

VODARINA NIŽJA, OMREŽNINA BISTVENO DRAŽJA

Ker bo občina zdaj načrpala več lastne vode in ker so ponekod obnovili dotrajane cevi, bo vodarina po novem sicer nekoliko nižja, a po drugi strani se bo zaradi novega vodovoda po občini krepko povečala omrežnina. Ta danes znaša 8,3 evra na osnovni hišni priključek, po ocenah Komunale pa bo po novem okoli 30 evrov. »Občina bo za gradnjo sekundarnih vodov potrebovala dodatnih šest milijonov evrov, kar bo omrežnino še podražilo,« pravi Klemenčič in dodaja, da je pri novem vodovodnem sistemu podobno kot pri nakupu avtomobila, potrebno ga je vzdrževati. Na vprašanje, ali se omrežnina lahko kako zniža, direktor odgovarja pritrdilno. »Komunalna podjetja delamo na tem, da bi stopnjo amortizacije, ki ključno vpliva na omrežnino, zmanjšali z dosedanjih dveh na en odstotek. Poleg tega se zavzemamo za spremembo uredbe, ki govori o stopnji izkoriščenosti infrastrukture. Radi bi jo znižali, a eno je stroka, drugo pa politika.« Omrežnina bi bila tudi manjša, če bi bilo še več novih priključkov na vodovod. Ko bodo sistem prevzeli v poslovni najem, bo Komunala pripravila elaborat novih cen, o tem, kakšne bodo na koncu in koliko bo občina subvencionirala, pa bo odločal občinski svet.

DRUGAČE IN CENEJE?

Na Komunali Novo mesto menijo, da bi se dalo projekt oskrbe Suhe krajine z vodo izpeljati drugače in ceneje. Že pred leti je bila narejena idejna študija, težnja je bila, da z enim projektom rešujejo vse občine, ki jih pokrivajo. »Že pred letom 2010 je bilo zasnovano, da bi vseh sedem občin, ki sodijo pod naše okrilje, razen Žužemberka, vključili v enoten projekt. Žužemberk pa bi kasneje zaradi specifičnosti reševali posebej. A politična odločitev je bila takšna, da se ta projekt razbije in da gre Občina Žužemberk v ločen kohezijski projekt. Da so zadostili pogojem, so se povezali z občinama Dolenjske Toplice in Mirna Peč, predvidena je bila tudi Občina Trebnje, ki pa kasneje ni šla v ta projekt, zato so se obrnili na jug in se povezali še z občinama Kočevje in Dobrepolje,« pripoveduje Klemenčič.

Na območju Dolenjske sta tako potekala dva kohezijska projekta, poleg Suhokranjsekga vodovoda še Hidravlične izboljšave Dolenjske, ki pa med sabo nista povezana. Po mnenju Komunale bi se lahko tudi Občina Žužemberk napajala iz centralnega zajetja Jezero v novomeški občini, tako pa se je, kot že omenjeno, navezala na vodni vir v Kočevju. »To je bila največja napaka projekta, in če povzamemo bistvo, ugotovimo, da voda teče v napačno smer. Občino bi lahko oskrbovali z vodnimi viri, ki jih mi upravljamo,« pravi Klemenčič, ki ob tem tudi dodaja, da Komunala kot upravljavec vodovodnega sistema v žužemberški občini ni bila vključena v nobeno fazo načrtovanja, »bila je zgolj soglasodajalec na projekt«, kar ni običajna praksa. »Vsak župan bi moral svoje javno podjetje aktivno vključiti že v fazo projektiranja, ker le upravljavec strokovno dovolj dobro pozna področje vodooskrbe na dolgi rok. Mi pa smo dobili projekt na mizo in samo pregledali, ali je skladen z zahtevami naše stroke. Šele s prihodom novega župana je bila Komunala vključena v projekt, ki pa je bil že v zadnji fazi izvajanja,« pravi Klemenčič, ki upa, da je projektant pri načrtovanju vse dobro premislil.

DRUGAČE NE BI PRIŠLI DO PITNE VODE

Za komentar smo se obrnili tudi na nekdanjega župana Franca Škufco, ki pravi, da ne drži, da Komunala ni bila vključena v projekt. »Dajala je pogoje pri projektiranju, dajala je soglasja in izvajala je vse priključke, dokler sem bil župan.« Kot še dodaja, so se že na začetku zavedali, da se bo omrežnina podražila. Upa, da bo občina to pokrila s subvencijami, da bodo občani to občutili čim manj. Škufca še zatrjuje, da je to zgodovinski projekt za občino, drugače del Suhe krajine še dolgo ne bi prišel do pitne vode.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 9. julija 2020

Rok Nose