DL: Vinski trg na udaru - Na kisanje pomislijo šele nazadnje

4.9.2020 | 14:45

Marko Cvelbar (foto: B. D. G.)

Miha Istenič (foto: M. L.)

Kleti bo treba kmalu pripraviti na novo trgatev, a kam z vinskimi viški, ki so se nabrali v času med epidemijo. (Foto: arhiv KZ Metlika)

Prodaja vina v prvi polovici leta občutno upadla – Država vinarjem namenja skupaj z evropskim denarjem nekaj več kot enajst milijonov evrov – Na trgu se že pojavljajo nespodobne ponudbe – Ali bo treba sekati vinograde? – Poziv državi za nadaljnjo podporo, pa tudi za red na domačem vinskem trgu

Marca je bila prodaja vina v Sloveniji v poprečju za 25 odstotkov nižja kot marca 2019. A to je bil šele začetek – aprila so vinarji prodali za polovico, maja pa za 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je pred dnevi v Trebnjem ob ocenjevanju vin, ki je potekalo v sklopu letošnjega Tedna cvička, povedal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

Ta upad po sekretarjevih besedah predstavlja vinarskemu sektorju izjemne težave, ki bodo verjetno še občutno večje jeseni, ko bo nova trgatev. Ministrstvo zato skupaj z vinogradniki in vinarji išče rešitve za blažitev omenjenih razmer. »V tretjem protikoronskem paketu smo uspeli zagotoviti dodatnih šest milijonov evrov za ta sektor poleg tistih evropskih sredstev, ki jim imamo vsako leto na razpolago. To pomeni, da bo država namenila skupaj z evropskimi sredstvi v letošnjem letu temu sektorju dobrih enajst milijonov evrov,« je povedal državni sekretar. Ukrepi vključujejo med drugim krizno destilacijo vina, zeleno trgatev za zmanjšanje pridelka in podporo za skladiščenje. Pomembno je, kot je poudaril Podgoršek, da ob vseh ukrepih vinogradništvo in vinarstvo ostaneta dovolj močna za obdobje po koncu sedanje krize.

NEPRILJUBLJENO ZELENO

Kako premostiti čas do normalizacije trga vina, skrbi tudi Zvezo vinogradnikov Dolenjske. Njen predsednik Miran Jurak pravi, da je med epidemijo prodaja vina skoraj izostala. Vino zato ostaja v kleteh in vinogradnike skrbi letošnji letnik. »Kljub pozebi in toči bodo letošnje količine presegle potrebe. Država zato predlaga tudi nepriljubljeno zeleno trgatev. Kriza se odraža tudi v eni od ponudb za odkup grozdja. Ena od velikih kleti v Sloveniji, ni na Dolenjskem, ponuja pet centov za kilogram grozdja. Ponudba je ponižujoča za vinogradnika in vinarja,« je v skrbeh Jurak.

SEKIRA PA NE

Kot ocenjuje Marko Cvelbar, vodja podjetja VVHT Marko Cvelbar, se stanje na trgu vina zdaj popravlja. Prodaja vina je trenutno za 30 odstotkov manjša glede na lansko, oziroma povprečno prodajo v zadnjih letih v tem delu leta. Toda v aprilu je bil prodajni minus 80-odstoten. Podatki veljajo za vse vrste vina in ne samo za cviček. V kleti imajo nekaj zalog. Cviček je enoletno vino, njegovih zalog zato ne bodo skušali obdržati. Ob tem je pomembno, koliko vina bodo glede na pozebo pridelali letos. Ali bi vino dali v predelavo, se v podjetju še niso odločili, ker ne vedo, kakšna bo po letošnji pozebi vinska letina. Sicer je vprašanje, koliko vina bodo destilarne sploh še odkupile ob razpoložljivih tovrstnih predelovalnih zmogljivostih v Sloveniji. Glede na pravila trga bo ob veliki ponudbi odkupna cena predelovalca verjetno vztrajala zelo nizko, evropske predelovalnice pa bodo v etanol in kis najprej spravile vino svojih domačih vinarjev.

Kot je povedal Cvelbar, so manj vina naročali vsi, se pravi tako obe trgovski verigi, kamor prodaja neposredno, kot grosisti in gostinci, med katerimi so nekateri celo zaprli lokale.

Cvelbar za svojo Vinsko klet Bajnof (v Novem mestu) del grozdja pridela v lastnih vinogradih, večino pa ga kupi od drugih vinogradnikov. »Že desetletje sodelujemo z istimi vinogradniki. Trudimo se nadaljevati to sodelovanje,« pravi Cvelbar in dodaja, da podjetje vse odkupljeno grozdje plača pred iztekom tekočega leta.

Od tega, ali bodo vinogradniki lahko prodali grozdje, je odvisno, koliko bo (ostalo) vinogradov na naših vinorodnih legah. »Vinograd ni koruza, da bi ga posekal in bo naslednje leto zrasel znova. Sekali kljub trenutnim razmeram v svojih vinogradih ne bomo, saj je med vinogradnikom in vinogradom neka drugačna, globlja vez,« poudarja Marko Cvelbar.

Čeprav je prodaja vina med epidemijo občutno upadla, podjetje ni zaprlo vrat in ni odpuščalo. V podjetju se namreč ukvarjajo tudi s hortikulturo in razen v najbolj kritičnih štirinajstih dneh, ko so imeli dopust, so delali tudi v spremenjenih pogojih. »Delamo na prostem, zato smo ob upoštevanju ukrepov in priporočil dejavnost lahko opravljali. Je pa res, da na vrhuncu epidemije, ko je bilo zatišje na vinskem trgu največje, tudi za hortikulturno urejanje ni bilo povpraševanja.«

NA MILOST IN NEMILOST KUPCEM

V Peninah Istenič je prodaja, predvsem v trgovinah, padla za polovico, zato so vzpostavljali nove kanale, s katerimi bodo tudi v prihodnje dopolnjevali dostop do kupcev, pojasnjuje Miha Istenič. Na njihovi posesti v Stari vasi na Bizeljskem kupcev v času epidemije ni bilo. »Kot vidimo zdaj, so nas zelo pogrešali. Upadel je tudi delež prodaje trgovinam, spletna prodaja se je močno povečala, vendar daleč od tega, da bi nadomestila klasične kanale.«

V času epidemije tudi ni bilo povpraševanja po prenočiščih na posesti na Bizeljskem, zato imajo Isteničevi popoln izpad dohodka na tem področju.

Normalizacija razmer na vinskem trgu je še daleč, meni Miha Istenič, ki ugotavlja, da so vinarji v verigi med zadnjimi, ko se normalizirajo razmere. Problem, ki ga vidi, je v tem, da nekateri tržni kanali še vedno ne delujejo in tudi ne bodo delovali »na polno« še nekaj časa. »Sploh bo problem, če in ko pride do drugega vala epidemije. Za zdaj so trenutne razmere sicer spodbudne, ker si ljudje po večtedenskem zatišju dajo duška, vendar se še ali mogoče že čuti depresija,« ocenjuje Istenič.

Napovedi države o pomoči Isteničevi sprejemajo nekoliko zadržano. »Država s svojo miselnostjo ne more pomagati nikomur. Če pa že lahko svetujem državi, potem predlagam pristojnim, naj naredijo vse, da se vzpostavi plačilni red v državi. Če lahko preko Fursa poberejo vse več davkov, naj nekaj storijo tudi za nas. Sploh vinski sektor je postavljen zaradi velike konkurenčnosti na milost in nemilost kupcem, ki na veliko izkoriščajo epidemijo za svoja neplačila,« poudarja Istenič.

TRGATEV BO IZZIV

Tudi Vinska klet Kmetijske zadruge Metlika je v prvih petih mesecih letošnjega leta prodala precej manj vina kot v enakem obdobju lani. »Največji izpad prodaje imamo v gostinskem sektorju, ki ga je epidemija najbolj prizadela. Pri nas prodaja gostincem predstavlja okrog 60 odstotkov celotne prodaje vina. Prav tako imamo povečane zaloge v kleti, saj smo v lanskem letu odkupili vse tržne viške grozdja od svojih kooperantov, s tem da je bila letina 2018 zelo obilna, kar pomeni za kar 70 odstotkov povečan odkup grozdja glede na pretekla leta. Zavedamo se, da bo odkup v letošnjem letu predstavljal precejšen izziv, vendar bomo storili vse, da bomo tržne viške od svojih rednih kooperantov odkupili. Pričakujemo, da se bodo razmere do konca leta umirile in da bomo v drugi polovici leta dosegli lanski promet,« so pojasnili v metliški vinski kleti.

Zaprte potovalne poti, ki so bile posledica znanih splošnih ukrepov, se poznajo tudi pri degustacijah, ki so spet oživele šele junija. Obiske so prilagodili manjšim skupinam obiskovalcev, saj vse kaže, da bo do ukrepi ostali še nekaj časa. Povezujejo se z lokalnimi kampi, turističnimi kmetijami in drugimi ponudniki nočitev, julija in avgusta pa bodo vsako sredo v kleti pripravili dan odprtih vrat, saj verjamejo, da se bo obisk kleti povečal tudi zaradi uvedbe vavčerjev in da bodo prihajali predvsem slovenski gosti.

Metliška vinska klet še vedno proda največ metliške črnine, ne nazadnje so tu leta 1968 napolnili prvo steklenico te priljubljene zvrsti, v zadnjih letih pa raste prodaja tudi letih sortnih buteljčnih vin in penin. V ponudbi imajo tudi stari vinjak, ki je prodajno zelo uspešen, vendar so tu količine omejene.

Naročila trgovin se po koncu epidemije postopno spet večajo, a presežki zalog so tukaj in v metliški kleti iščejo odgovor na vprašanje, kako in kje narediti prostor za nov letnik. Če bi država to subvencionirala, so del vina pripravljeni prodati za predelavo, a na vsak tak predlog ne bodo pristali.

Klet je za leto 2019 poplačala vse obveznosti do svojih dobaviteljev grozdja. Redno sodeluje z nekaj več kot 100 vinogradniki in kooperanti. V kleti se zavedajo, da bo odkup grozdja letos predstavljal precejšen izziv, vendar do tega trenutka niso razmišljali o tem, da grozdja ne bi odkupovali. »Kot podjetje smo prejeli del subvencij države za zaposlene, ki so bili na čakanju, ter del sredstev za prispevke zaposlenih, ki so bili na delu. Od države si v prihodnje želimo podporo, ki bo nujno potrebna za ohranitev delovnih mest, ki bo imela pozitivni učinek na presežke zalog in ki bo znižala tveganje za cenovni dumping na domačem trgu,« so pojasnili v kleti.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 2. julija 2020

M. Luzar