DL: V ekološkem kmetovanju marsikaj šepa

28.8.2020 | 14:40

Na kmetiji Franca Špeharja na Hrastu pri Vinici pridelujejo moko, konopljo …

Milena Trefalt je ponujala namaze.

Marija Marinček

Milan Mikolavčič

Splošen upad za ekološko kmetovanje zaradi mnogih ovir, tudi državnih – Med epidemijo veliko spletne prodaje – Slogan: ekološko in lokalno je idealno – Manjka kmetijskih svetovalcev specialistov – Malo slovenskih eko semen

Ekološko kmetovanje je treba spodbujati, saj rešuje probleme sodobnega časa, ko je naše okolje preobremenjeno z odpadki, strupi, umetnimi gnojili in je rodovitna zemlja preveč izčrpana zaradi pretirane želje po čim več pridelka ne glede na kakovost. Da o pomenu zdrave in doma pridelane hrane ne govorimo.

Zato so zelo pomembne akcije in dogodki, ki ljudi na to spominjajo in opominjajo. Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki obsega 18 občin JV regije in Posavja, je pretekli konec tedna že 15. leto zapored pripravilo eko praznik – 12 let ga je organiziralo na Glavnem trgu v Novem mestu, z začetkom obnove mestnega jedra ga je prekinilo in tretje leto ga zdaj že pripravlja v Qlandiji.

Kot pravi predsednica regijskega združenja Marija Marinček, ekološka pridelovalka iz Dolenjih Selc pri Dobrniču, so veseli, da se lahko predstavijo ljudem, sicer pa v združenju pogrešajo ekološko tržnico, ki je 12 let vsak petek potekala v dolenjski prestolnici, zdaj pa je ni več.

Na eko prazniku je sodelovalo kar nekaj ekoloških kmetij, članic združenja: Mikolavčič iz Krškega, Šelar - Črnugelj iz Metlike, Kerin iz Straže pri Raki, Špehar iz Hrasta pri Vinici, Ekološko čebelarstvo Pavlin iz Semiča, Semenarska hiša Amarant, Biodinamično društvo Ajda in Milena Trefalt - K naravi IBI namazi iz Ostrožnega pri Ponikvi.

Razstavljavci so ponujali zelenjavo, od brokolija, zelja, bučk, krompirja, solate, breskev do vložene zelenjave, olj, moke, meda, propolisa, matičnega mlečka, ekoloških sadik ter namazov. Poskusiti je bilo mogoče celo veganske hrenovke in klobase. Na voljo je bilo vse, kar kmetje s trudom in zavestjo o spoštljivem ravnanju z naravo in okoljem skrbno pridelujejo – torej brez strupov in umetnih gnojil.

MNOGI VZTRAJAJO

Milan Mikolavčič iz Krškega, ki se je pred dvajsetimi leti preusmeril v ekološko kmetovanje, pravi, da je bila to prava odločitev. Na 30 arih prideluje zelenjavo, vse ročno, celo brez folije, nekaj tudi v rastlinjakih. Vsako soboto prihaja na tržnico v Krško, ima veliko rednih strank, ki cenijo njegovo zdravo zelenjavo. Nekateri pridejo tudi na dom. »Trudim se, od tega živim, to je prava smer in treba je vztrajati,« pravi Milan.

Na krško tržnico redno že vrsto let prihaja tudi Milena Trefalt iz Ostrožnega pri Ponikvi, ki ima vegansko ponudbo, različne namaze. Že leta je članica združenja in pravi, da pogreša redno petkovo ekološko tržnico v Novem mestu. »Ne gre le za prodajo. Veliko nam pomeni, da se ekološki pridelovalci srečujemo, menjamo izkušnje, znanja, si dajemo energijo in spodbude,« meni.

Ob pestri ponudbi je na eko prazniku potekala tudi brezplačna izmenjava semen starih avtohtonih sort zelenjave, ki se jih je dalo zamenjati z drugimi semeni iz zbirk semen pridelovalcev. Marinčkova pove, da je starih slovenskih ekoloških semen zelo malo, jih pa želijo ohraniti. Naši kmetje zato pretežno uporabljajo tuja semena, pri sadikah pa je bolje.

PREMALO PODPORE DRŽAVE

Ekološko kmetijstvo se je pri nas začelo razvijati pred dobrimi 20 leti in tudi dolenjsko in belokranjsko združenje je staro dve desetletji. Kot pravi njegova predsednica Marija Marinček, tudi predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, s stanjem niso zadovoljni.

Država ima zanje premalo posluha in morda gre tudi temu pripisati razloge za splošen upad zanimanja kmetov za ekološko kmetovanje. Na slovenskem nivoju je letos registriranih 3.800 ekoloških kmetij, kar je 80 manj kot leto prej. Tudi v regijskem združenju je bilo ob ustanovitvi več članov kot danes, ko jih je približno 130, je pa res, da gre trend članstva v zadnjem času v pozitivno smer in celo na ekološkem prazniku se jim je pridružil nov član.

»Ni volje in prave motivacije, od mladih prevzemnikov kmetij pogosto slišimo, da se ne izplača, da raje ne tvegajo in si poiščejo varnejše službe. Po drugi strani pa je ovir države veliko: problem je administracija, vedno manj ekoloških podpor in vedno več zahtev. Starostna struktura ekoloških kmetov se tako veča,« pove Marinčkova in poudari, »sicer pa, za ekološko kmetovanje moraš biti enostavno dozorel.«

Žal opaža, da ekološki kmetje za mnoge še vedno veljajo za nekakšne »posebneže«, res pa je, da se povpraševanje po ekološko pridelani hrani veča. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena zdrave hrane in upajo, da bo k temu prispevala tudi akcija Ekološko in lokalno je idealno. Število ekoloških kmetij pri nas je še vedno prenizko, čeprav jih je na področju zelenjadarstva 20 odstotkov več, ravno tako na področju sadjarstva. A v evropskem merilu smo na repu. Marinčkova vidi priložnost v akcijskem načrtu za ekološke kmetije, v okviru katerega se bodo do leta 2027 kmetje, ministrstva, zbornice itd. trudili za rast ekološke hrane pri nas. »S trenutno ponudbo ne zadostujemo potrebam po ekološki hrani v Sloveniji,« pravi.

VEČ ZA PROMOCIJO, NI SVETOVALCEV

Pridelava je glede na teren otežena, stroški so veliki, zato bi bila potrebna večja podpora države ekološkim programom – da bi npr. tudi višinske kmetije pridelovala zelenjavo, ne pa se usmerjale le v živinorejo. Glede na spremenljive vremenske razmere vidijo v združenju večjo priložnost za pospeševanje ekološke pridelave zelenjave z več rastlinjaki, kar podpira kmetijsko ministrstvo. »Trudimo se tudi, da bi v okviru republiške zveze dosegli, da bi se na vodovarstvenih območjih 1. kategorije kmetijskih zemljišč kmetovalo le na ekološki način,« pove Marinčkova. Več bi bilo treba namenjati tudi za promocijo ekološke hrane, posledično bi se izboljšala nacionalna zdravstvena shema.

Ekološki pridelovalci že dlje časa opozarjajo tudi na problem svetovalcev. Vso Slovenijo pokrivajo trije specializirani ekološki svetovalci, ostali so konvencionalni oz. kombinirani, kar ni zadostno. V Zvezi Društev ekoloških kmetov Slovenije si prizadevajo, da bi prek podnebnega sklada financirali pospeševalno službo s 5 do 7 člani. »Vse je bilo že dogovorjeno na ministrstvu, a ko se je ekipa zamenjala, je bila tehnična pomoč ukinjena. A bomo vztrajali, ker na kmetijsko-gozdarski zbornici ni posluha za ekološke svetovalce,« je odločna Marinčkova.

Večina članov Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je živinorejcev, največ s področja t. i. omejenih dejavnikov, to pomeni s hribovskih kmetij. Poseben problem pri nas je prodaja ekološkega mesa. »Dve tretjini tega mesa, kar je dovolj za naše potrebe, se proda po nekonvencionalni ceni, ker trgovci pravijo, da ga kot dražjega ne morejo. Tu pogrešamo pomoč zadrug,« pove predsednica.

Sicer pa pravi, da je koronačas prinesel zanje tudi nekaj pozitivnega. Povečala se je prodaja eko zelenjave po spletu na domu, pri čemer je na pomoč priskočilo kmetijsko ministrstvo z vsemi navodili. Marinčkova pohvali zlasti belokranjske občine, ki so spodbudile takšno prodajo, ki naj se seveda krepi tudi zdaj, ko ni epidemije. Ponekod so občine ohranile tržnico. Je pa bil problem s prodajo živine, saj klavnice niso delale in odkupne cene ekološkega mesa so zelo padle.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 24. junija 2020

Besedilo in foto: L. Markelj