DL: Pogin rib - iz Temenice pobrali 20 kg rib; težave stare, v reko črni izpusti

10.8.2020 | 13:25

Ribiči že dolgo časa opozarjajo na slabe razmere v Temenici.

Vedro poginjenih rib; poginile so rdečeoke in kleni (foto: J. Ž.)

Bojan Arih (levo) in Janez Markovič (foto: R. N.)

Na Komunali Trebnje zatrjujejo, da je delovanje osrednje čistilne naprave v občini ustrezno – Ribiči čakajo na ločeno kanalizacijo – V Temenico pride tudi ogromno črnih izpustov – Ribiči rib sploh ne lovijo več, le še vzdržujejo živelj

Nedavno so v reki Temenici, pri kraju Grm, opazili več mrtvih rib. Člani Ribiške družine Novo mesto so pobrali okoli 20 kilogramov poginulih rib, ocenjujejo pa, da jih je najmanj toliko ostalo v strugi ali jih je s seboj odnesla voda. O dogodku so bili obveščeni tudi policisti in pristojne institucije.

Pogin rib v Temenici ni nekaj novega, o tem smo v preteklosti že večkrat poročali. Tamkajšnji ribiči že dolgo časa opozarjajo na slabe razmere v eni najbolj znanih slovenskih ponikalnic, a se po besedah predsednika pododbora Temenica v Ribiški družini Novo mesto Bojana Ariha ni kaj dosti premaknilo. Rib sploh ne lovijo več, temveč le še skrbijo, da se življenje v reki ohranja. Pojasni, da so ribiči koncesionarji na reki, skrbijo za ribji živelj, nimajo pa vpliva na kakovost vode. »Mi vlagamo in vzgajamo ribe, na koncu pa jih pobiramo kot crkovino,« pravi Arih, ki ob tem dodaja, da so tamkajšnji ribiči zelo nezadovoljni s trenutnim stanjem. »Mi opozarjamo, a če pristojni ne bodo nič premaknili, bo tako, kot je. Ribiči smo tega že malo naveličani.«

Prejšnji teden smo se z njim in z gospodarjem pododbora Temenica Janezom Markovičem zapeljali do mesta, kjer so našli poginjene ribe. »To so bile rdečeoke in kleni, velike od pet do 30 centimetrov,« nam je razložil Markovič. Po njegovih besedah so od čistilne naprave navzdol v preteklosti že večkrat naleteli na mrtve ribe. Na vprašanje, kdo je kriv za zadnji pogin, ribiči nočejo špekulirati. Kot pravijo, naj o tem ugotavlja policija. Po njihovem mnenju je problem večplasten. Težava je v tem, da ima Trebnje mešan kanalizacijski sistem, kar pomeni, da se mešajo meteorne in fekalne vode, zato ob večjih neurjih čistilna naprave vsega ne more prečistiti. »Viški, tudi s fekalijami, se zlivajo v Temenico,« pravi Arih. Seznanjen je, da bo občina zgradila ločen kanalizacijski sistem. »Saj se trudijo, da bi nekaj naredili, a stvari se odvijajo prepočasi,« meni. Poleg tega Temenico bremenijo številni nelegalni izpusti, ki najverjetneje odvajajo s kanalizacijo obremenjeno vodo. »Če je suša in je vode malo v strugi, je pretočnost manjša, kar pomeni, da je v reki manj kisika. Ko v vodo pride koncentracija fekalij, pade raven kisika, kar je za ribe največkrat usodno,« razloži predsednik temeniškega pododbora.

DELOVANJE ČISTILNE NAPRAVE USTREZNO

Glede na to, da se je zadnji pogin v Temenici zgodil nekaj sto metrov pod čistilno napravo, smo se obrnili na Komunalo Trebnje. Direktor Franci Starbek zatrjuje, da je delovanje čistilne naprave Trebnje ustrezno, kar dokazujejo tudi predpisane meritve na iztoku, ki jih zanje izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Novega mesta. Glede gradnje ločenega kanalizacijskega sistema Starbek meni, da gre za korak v pravo smer, vendar bo treba urediti še nelegalne izpuste v Temenico in izrabo vode v kmetijske namene ob nizkem vodostaju.

GRADNJA LOČENEGA SISTEMA

Tega problema se zaveda tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic. Občina si po njegovih besedah prizadeva urediti neustrezno fekalno kanalizacijo, ki je ponekod speljana v Temenico. Uredili so že kanalizacijske sisteme v Velikem Gabru, do Velike Loke in v Nemški vasi, podobno načrtujejo tudi v Gorenjih Ponikvah in na Jezeru. V Trebnjem, kjer je problematično mešanje fekalnih in meteornih voda, predvidevajo v naslednjem letu začeti graditi ločen sistem, naložba je ocenjena na štiri milijone evrov. »Ta projekt bo rešil gordijski vozel različnih cevovodov v Trebnjem in črnih izpustov. Ko smo delali krožišče pri Kmetijski zadrugi Trebnje, se je pokazalo, da je pod zemljo veliko cevovodov, ki so bili zgrajeni pred več desetletji in ne vemo natančno, kam gredo,« še dodaja župan.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 4. junija 2020

Rok Nose