DL: Občine in višje povprečnine - Zadovoljni, a denarja ne bo težko zapraviti

31.7.2020 | 12:50

Občine imajo preveč zakonskih obveznosti, za naložbe zato rado zmanjka denarja. (Foto: L. M.)

Vlada zvišala povprečnine za občine, in sicer za 34,85 evra na prebivalca – JV regija bo dobila 5,04 milijona evrov za dodaten razvoj, posavske občine pa dobra 2,6 milijona evrov – Za kaj bodo dodaten denar namenili v občinah Novo mesto, Brežice, Črnomelj in Šentjernej – Kakšna bi bila prava povprečnina?

Slovenske občine so že dlje časa finančno podhranjene – obveznosti je vse več, denarja pa ne. Že ob sprejemanju letošnjega proračuna so v Združenju slovenskih občin podali zahtevo po zvišanju povprečnine, a takrat niso bili uslišani. Zato so z zadovoljstvom sprejele odločitev nove vlade, ki je kot eno pomembnejših postavk drugega protikoronskega zakonskega paketa sprejela povečanje povprečnin za občine.

Namesto 589,11 evra na prebivalca bodo občine prejele po 623,96 evra oz. 34,85 evra več, pri čemer bo znesek veljal za celotno leto. Na letni ravni to za 212 slovenskih občin pomeni skupaj dobrih 73 milijonov evrov. Višje povprečnine bodo občinam zagotavljale višje prihodke in s tem lažje izpolnjevanje zakonskih obveznosti, več bo tudi sredstev za razvoj: za popravilo cest, graditev vrtcev, šol in druge investicije.

Na račun višjih povprečnin bodo občine JV Slovenije prejele nekaj več kot pet dodatnih milijonov, posavske pa dodatna 2,6 milijona evrov.

NOVOMEŠKA OBČINA: 1,2 MILIJONA EVROV

V Mestni občini Novo mesto dvig povprečnin pozdravljajo. »Gre za večji in zelo konkreten korak pri zagotavljanju ustreznejšega sistema financiranja občin. V predlogu rebalansa proračuna za leto 2020 predvideni dvig prihodkov iz naslova povprečnine za letošnje leto znaša nekaj več kot 1,2 milijona evrov. Za zdaj smo od države prejeli nakazilo za poračun za preteklo obdobje letošnjega leta,« pravi župan Gregor Macedoni.

Dodaten denar bo zelo dobrodošel za izvajanje ambiciozno zastavljenega investicijskega načrta mestne občine, kamor sodita tudi nadaljevanje prenove mestnega jedra in prizadevanja za gradnjo prvega plavalnega bazena v Češči vasi. Na področju trajnostne mobilnosti načrtujejo nove kolesarske in peš povezave, gradnjo dveh brvi čez Krko, nadaljujejo urejanje vaških središč, začenjajo dograditev novih kapacitet osnovne šole Otočec, želijo zagotoviti tudi večji fond javnih stanovanj.

Na mestni občini pravijo, da je ključna težava pri financiranju občin dejstvo, da država lokalnim skupnostim ne zagotavlja dovolj sredstev za izvajanje novih nalog in dodatnih stroškov, ki nastajajo predvsem z višanjem stroškov dela v javni upravi. V njihovem primeru ocenjujejo, da so se dodatni stroški v zadnjih dveh ali treh letih dvignili za približno deset odstotkov.

Neskladje med višino povprečnine in dejanskimi stroški občin najbolj omejuje razvojni potencial. Pri zagotavljanju dodatnih virov financiranja bi bilo nujno odpraviti mnogokrat neživljenjske birokratske ovire in slabo oziroma nezadostno medresorno usklajenost na državni ravni. »Kljub tem izzivom smo na mestni občini v zadnjih letih uspešni pri uravnavanju stabilnosti občinskih financ in zagotavljanju financiranja za ambiciozen investicijski program. Od konca leta 2014 vseskozi zmanjšujemo zadolženost, ki smo jo v tem času znižali za približno tri milijone evrov. Tako smo danes poleg Nove Gorice najmanj zadolžena mestna občina v Sloveniji,« pove Macedoni.

O posledicah epidemije v novomeški občini pravijo, da ne gre toliko za dodatne stroške kot za izpad predvidenih prihodkov. Ocenjujejo, da je bilo neposrednih stroškov zaradi epidemije sorazmerno malo, so pa utrpeli občuten izpad prihodkov zaradi plačevanja polne cene zaprtih vrtcev, ki jih bodo pokrili namesto staršev, najemnin občinskih poslovnih prostorov (najemnike so oprostili plačila najemnine), uporabe javnih parkirnih površin (občanom so omogočali brezplačno parkiranje), manko bo tudi iz naslova turistične takse.

OBČINA BREŽICE: ZA IZPAD PRIHODKOV

Z dvigom glavarine so v občini Brežice seveda zadovoljni, saj menijo, da bodo občine tako prejele povprečnino, kot bi jo morale že v preteklih letih. Zanje to pomeni 916.000 evrov več. V normalnih okoliščinah bi dodatna sredstva namenili za nove investicije, v teh časih pa bodo z njimi skušali nadomestiti izpad prihodkov v proračunu (nižji prihodki iz naslova turistične takse ipd.) in omogočiti čim bolj normalno delo in izvajanje že februarja sprejetega proračuna.

Med večjimi projekti so: gradnja vrtca v Dobovi in Artičah, obnova lesenega mostu v Cerkljah ob Krki, dokončanje obnove železnega mostu čez Savo in Krko v Brežicah, preplastitev dela regionalne ceste R3-675/1481 ter gradnja pločnika v naselju Obrežje v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo in še številne druge naložbe po vseh krajevnih skupnostih.

»Občine že nekaj let opozarjajo na prenizko povprečnino, ki je namenjena za delovanje lokalne samouprave, za opravljanje tako izvornih nalog kot prenesenih, od države. Poleg dviga plač zaposlenim v javnem sektorju in dodatnih nalog se vsako leto povečajo vsi tekoči stroški občine - npr. v letu 2015 so bili tekoči stroški občine 15,5 milijona evrov, prihodki iz naslova povprečnine pa 14,8 milijona evrov, kar pomeni, da je občina prejela manj, kot je potrebovala za delovanje. Letos so tekoči stroški načrtovani v višini 18,5 milijona evrov, sredstva povprečnine pa v višini 18,3 milijona evrov oz. 19,2 milijona evrov z upoštevanim povišanjem sredstev,« pove brežiški župan Ivan Molan.

NE BO ZA INVESTICIJE

Težava je pomanjkanje sredstev za razvoj – za investicije. A kot pravijo na brežiški občini, največja težave občine ni prenizka povprečnina. Občine, ki delujejo preudarno in racionalno, si s sredstvi povprečnine pokrijejo osnovne potrebe delovanja. Težava je, da ni državnega denarja za razvoj.

»Ta je odvisen od razpoložljivih javnih razpisov, sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO) za sofinanciranje investicij in od investicij države na področju javne infrastrukture, vzgoje in izobraževanja ter ostalih investicij. Država npr. že vse od leta 2009 ne sofinancira gradenj vrtcev in šol, zadnji dve leti tudi ni pripravila javnih razpisov za sofinanciranje investicij v občinah,« razlaga Molan.

Brežiška občina je finančno stabilna, ker so se v preteklosti vedli gospodarno in racionalno, najemali so le nujne kredite, zato imajo še nekaj možnosti zadolževanja, ki je nujno za izvedbo večmilijonskih investicij, kot sta gradnja šole ali vrtca. Zadolženost občine Brežice je nižja od slovenskega povprečja – povprečni dolg občine na prebivalca v Sloveniji je 414 evrov, v občini Brežice pa znaša 367,6 evra (podatki za 2018).

Kakšen točno bo izpad prihodkov zaradi koronačasa, bo jasno šele jeseni. V brežiški občini, ki je močno usmerjena v turizem, pričakujejo od vlade konkretno pomoč gospodarstvu – predvsem turizmu in gostinstvu, ki sta v teh razmerah utrpela največjo izgubo prihodkov. Pričakujejo tudi, da bo država nadomestila sredstva za del plač zaposlenih v javnih zavodih, ki jih financira občina, in tudi za del plač za vzgojiteljice, ki se drugače pokrijejo s plačili staršev otrok v vrtcu. Stroški občine zaradi ukrepov v času epidemije so obvladljivi in niso tako veliki, največja težava je izpad prihodkov, poudarjajo.

OBČINA ČRNOMELJ: MALO ZA NALOŽBE

Za občino Črnomelj pomeni povišanje povprečnine na letni ravni nekaj več kot pol milijona evrov. Sredstva bodo namenili za poravnavo zapadlih obveznosti in načrtovane investicije.

V občinskem proračunu od povprečnine ostane malo sredstev za naložbe. Kot pravi župan Andrej Kavšek, pri njih veliko denarja namenijo za investicije v občinske ceste, kjer je treba v celoti zagotoviti lastna sredstva, gradnjo vrtca in zalaganje sredstev za projekte. Poleg tega velik del odhodkov predstavljajo plačila oskrbnih stroškov v socialno-varstvenih zavodih in doplačila za vrtce.

Občina Črnomelj je trenutno zadolžena v okviru dovoljenega obsega. Tudi letos namerava najeti dolgoročni kredit za izvajanje projektov iz sprejetega proračuna. Kolikšna bi morala biti povprečnina, da bi bili v občini zadovoljni, župan pravi, da je težko govoriti o natančni številki. »Vsekakor bi pomagalo, če bi država sofinancirala lokalno infrastrukturo, saj tudi evropskih sredstev za ta namen ni več,« pravi Kavšek.

V koronačasu so za zaščitna sredstva do zdaj porabili približno 30.000 evrov, in sicer za maske, razkužila itd., za zagotavljanje doplačil do ekonomske cene vrtcem pa približno 74.000 evrov. »Zneske smo poravnavali iz rednih prilivov, tudi iz povprečnine,« pove župan.

OBČINA ŠENTJERNEJ: NALOG VSE VEČ

Tudi v občini Šentjernej so veseli zvišanja povprečnin, ki zanjo pomeni 281.000 evrov več na leto. Občina bo denar namenila za plačilo tekočih obveznosti.

Kot pojasnjuje župan Jože Simončič, je obveznosti občin vse več: »Izračuni kažejo, da je razkorak med stroški, ki se financirajo iz povprečnine za zagotavljanje zakonsko določenih nalog, in povprečnine še vedno velik. Občina mora skrbeti, ne glede na višino sredstev iz državnega proračuna, za socialno varstvo občanov, financiranje delovanja vrtec, šol, vzdrževanje občinskih cest in druge zakonske naloge, ki jih vsekakor vsako leto ni manj, temveč več.«

Omeni višje stroške zakonske narave, med katere sodi tudi napredovanje občinskih uslužbencev ali zaposlenih v javnem zavodu Vrtec Čebelica Šentjernej, kjer je strošek dela del ekonomske cene, ki jo v glavnem financira občinski proračun.

Simončič pove, da je finančno stanje občine trenutno stabilno in se v tem trenutku ne spopada z likvidnostnimi težavami – tudi zaradi nakazila višje povprečnine.

Zaradi epidemije so do zdaj porabili več kot deset tisoč evrov za nakup zaščitne opreme, kar so zagotovili iz sredstev proračunskega sklada, v katerega občina vsako leto odvaja določen del sredstev za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč.

ZADOSTNA POVPREČNINA JE ...

Občine pri višini povprečnine niso enotne – mestne občine želijo višjo povprečnino, ker imajo več prebivalcev, večjo gostoto poselitve in manj infrastrukture. Občine z vasmi in mestom ter podeželske in manjše občine z manj prebivalstva, z razpršeno poselitvijo in veliko razvejane infrastrukture pa poleg povprečnine poudarjajo pomen razvojnih sredstev (23. člen ZFO in razpisi za državna in evropska sredstva), ki omogočajo razvoj vseh krajev v Sloveniji, ne le mest.

Hkrati naj država, še posebej direkcija za infrastrukturo, redno investira v infrastrukturo tudi na podeželju in v obmejnih krajih in s tem omogoči boljšo dostopnost in razvojne priložnosti.

V Združenju občin Slovenije so leta 2019 predlagali, naj država povprečnino določi glede na realno stanje, na osnovi dejanskih stroškov v preteklem letu in ne na osnovi povprečja stroškov zadnjih štirih let. »Po teh izračunih so dejanski stroški občin v 2018 znašali 631 evrov na prebivalca, kar pomeni, da bi s takšno povprečnino ob gospodarnem in racionalnem delovanju občinam omogočili preživetje,« pravi brežiški župan Molan. Poudarja, da so sredstva povprečnine nujna za delovanje občine, za razvoj in investicije pa so potrebna dodatna sredstva, zato je bil pred leti kompromis, da se občine financirajo iz državnih sredstev preko povprečnine in po 23. členu ZFO.

Šentjernejski župan Simončič pa meni, da bi bila primerna povprečnina za zagotavljanje zakonsko določenih nalog za letos približno 660 evrov. »Ker občine dobimo prenizka sredstva, morame kriti stroške iz sredstev, ki bi jih namenile investicijam in razvojnim projektom,« še pove Simončič.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 21. maja 2020

Lidija Markelj