Dogodku, na katerem se je zbralo preko 100 obiskovalcev, je slavnostni pečat dodal minister za obrambo, mag. Matej Tonin, ki je popoldne preživel v Trebnjem.

Ob 17. uri se je srečal s trebanjskimi gasilci, nato pa s predstavniki občine odšel na Medvedjek, kjer je v spomin padlim položil venec. Padlim so se s položitvijo venca poklonili tudi župan Alojzij Kastelic, podžupan, Jože  Avguštinčič, direktor Občinske uprave, Janez Pirc in predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo, Matjaž Malenšek.

Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Trebnje je bila posvečena 100. obletnici rojstva častnih občanov Občine Trebnje – Alojziju Šuštarju, primadoni Vilmi Bukovec in Bogdanu Osolniku ter 30. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti države Slovenije.

Na slavnostni seji, ki se je odvijala na ploščadi Forma Viva, je župan slavnostno podelil priznanja in plakete Občine Trebnje.

Letošnji dobitniki priznanj so:

-       Društvo vinogradnikov Lisec Dobrnič za izjemen prispevek k razvoju vinogradniških območij Lisec in Šmaver,

-       Kulturno društvo Trebanjski oktet za 40 let uspešnega delovanja na področju kulture,

-       Jože Erjavec, dobri pastir, za predano delo v Župniji Šentlovrenc,

-       Klekljarska skupina Žnurce za izjemen prispevek k prepoznavnosti občine z uspešno izvedbo projekta BA-ČI,

-       Maja Kastelic za izjemen prispevek k prepoznavnosti občine z dosežki na področju ilustracije in grafičnega oblikovanja,

-       Janez Gorec za izjemen posluh in prispevek k razvoju Šentlovrenca in občine,

-       Kmetija Kužnik za predano delo na področju prostovoljstva in kmetijstva,

-       Uroš Primc za predano delo z mladimi in prispevek k ohranjanju kulturne dediščine.

Plakete pa so prejeli:

-       Prostovoljno gasilsko društvo Ponikve za 110 let izjemnega delovanja na področju gasilstva,

-       Bogomir Mlakar za dolgoletno delo na področju prostovoljstva, krajevne skupnosti in Občine Trebnje,

-       Alojz Radelj za življenjsko delo na področju športa in mladih,

-       Patricija Pavlič za izjemen prispevek k razvoju izobraževanja in kulture.

V kulturnem programu so sodelovali KUD Občinski pihalni orkester Trebnje, operna pevka Jerica Steklasa in pianist Zoltan Peter, saksofonist in klarinetist Matej Kužel ter pianist Nejc Škofic, ki so obiskovalcem pričarali čaroben predkresni večer. Program pa je povezovala vedno čudovita Petra Krnc Laznik.

Prireditev je v izjemnem vzdušju na fantastični lokaciji uspela. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim in udeležencem ter hkrati občankam in občanom Občine Trebnje izrekamo čestitke ob prazniku Občine Trebnje, vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije pa ob dnevu državnosti.

Obrazložitve prejemnikov priznanj in plaket:

PRIZNANJA Občine Trebnje v letu 2020

Društvo vinogradnikov Lisec Dobrnič 

-       je bilo ustanovljeno leta 2003. V prvih desetih letih so se v društvu posvetili predvsem strokovnemu usposabljanju članov o pridelavi in predelavi grozdja, sedaj pa svoje aktivnosti nadgrajuje z dodatnimi dejavnostmi, povezanimi s turizmom, zato v okviru društva deluje tudi Sekcija za turizem.

V društvu je trenutno 182 članov vseh generacij, članstvo in s tem ideje za razvijanje potencialov pa rastejo.

Med številnimi projekti društva izpostavimo knjigo o zgodovini Lisca, razvitje prapora, soorganizacija treh tednov cvička v Trebnjem, številne športno-rekreacijske in kulturne prireditve, vodilno partnerstvo v projektu »grozdje šmarnica« ter nakup in urejanje zemljišča z zidanico za potrebe društvenih dejavnosti.

Društvo je s svojimi dosežki pomembno prispevalo k ohranjanju kulturne dediščine, k razvoju in prepoznavnosti vinogradništva v občini in širše, k ohranjanju poselitve in kakovosti življenja na podeželju.

Kulturno društvo Trebanjski oktet

-       je v prvem desetletju po ustanovitvi leta 1980 soustvarjalo skorajda vse pomembnejše prireditve v Trebnjem in okolici. Prvi celovečerni koncert so zabeležili leta 1985, odtlej pa je oktet vsako leto koncertiral tako v domačem kraju kot širše po Sloveniji in tujini. Pod umetniškim vodstvom Iva Matoša, Toneta Strmoleta, Tatjane Mihelčič Gregorčič, Staneta Cvelbarja, Janeza Gostiše, Tanje Benedik in aktualnega umetniškega vodje Matevža Sile je prekrižaril bližnjo in daljno okolico.

Je redni gost šentjernejskih srečanj in srečanj oktetov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, udeležuje se preglednih območnih srečanj, med pomembnejše nastope pa šteje sodelovanje v oddaji Boš videl kaj dela Dolenj'c leta 2006.

V zadnjem desetletju se je oktet pomladil in v prenovljeni podobi nadaljuje tradicijo prvotnega sestava, tako tudi za letošnji jubilej pripravljajo zgoščenko, da bodo s pesmijo popestrili življenje občanov ne samo na prireditvah, ampak tudi v domačem okolju.

Jože Erjavec

-       je bil župnik v Šentlovrencu od leta 1999, duhovniško službo pa je do upokojitve zaradi bolezni opravljal 43 let. Pred prihodom v trebanjsko občino je bil 15 let župnik v Šentjuriju – Podkumu. Po rodu je iz Višnje Gore in je dober poznavalec celotne Temeniške doline.

Jože je v dvajsetih letih veliko prispeval k utrjevanju skupnosti v Šentlovrencu, s svojimi dejanji je spodbujal razvoj kraja, predvsem na kulturnem in etnološkem področju. Vzdrževal in urejal je župnijsko cerkev in objekte ob njej ter pet podružničnih cerkva. Poleg dobrega pastoralnega dela je vedno našel čas za ohranjanje tradicije – na primer izdelava butaric in adventnih venčkov. Spodbujal je pevsko dejavnost in koncerte v cerkvi, se aktivno vključeval v organizacijo konjeniških prireditev in omogočal številnih društvom delovanje v župnijskih prostorih. 

Na povabila organizacij in društev k sodelovanju se je vedno odzval – bodisi s spodbujanjem k udeležbi ali z udeležbo samo. Dobro se namreč zaveda, da vedno največ šteje le osebni zgled.

Klekljarska skupina Žnurce

-        se je leta 2014 oblikovala kot sekcija Kulturnega društva Trebnje. Članice skupine tesno sodelujejo z lokalnimi in klekljarskimi društvi, svoje izdelke rade pokažejo na različnih prireditvah v občini in širom po Sloveniji, pa tudi v tujini. V lasti imajo kar nekaj avtorskih papircev, med drugim motiv leva iz trebanjskega grba. Prireditev Lesena čipka pod kozolci povezuje generacije, spodbuja druženje med društvi in zanimanje za kulturno dediščino.

-       Skupina je bila pobudnica projekta Eno je potrebno – Baraga in čipke kot niti sodelovanja. V dveh letih so Žnurce v projekt BA-ČI vložile številne prostovoljne delovne ure in nemalokrat tudi lastna sredstva, da se danes lahko pohvalijo z desetimi medgeneracijskimi delavnicami v štirih občinah, ki se jih je udeležilo 120 udeležencev, s 300 obiskovalci na odprtju razstave Baragovo življenje, vpeto v čipke in več kot 1000 obiskovalci v nadaljevanju, z zbornikom Zgodbe o dobrih ljudeh in izvirno sladico Baragova rezina.

Maja Kastelic

-       je akademska slikarka, ki jo danes poznamo predvsem kot izvrstno in večkrat nagrajeno ilustratorko ter odlično slikarko, delala pa je tudi kot restavratorka.

Kritike in bralce je navdušila z brezbesedno slikanico Deček in Hiša, za katero je prejela številna priznanja najprej v Sloveniji, kasneje pa tudi v tujini, denimo Plaketo Hinka Smrekarja leta 2014, leto kasneje nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, slikanica je bila na svetovnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrana med 75 najboljših, hkrati pa je bila uvrščena tudi v zbirko White ravens, Bele vrane.

Njene ilustracije so bile razstavljene na številnih izborih, ilustrira za naročnike iz Slovenije in tujine, njene slikanice so izšle širom po svetu, dobro pa jo poznajo tudi najmlajši bralci revij Ciciban in Cicido.

Mednarodnim uspehom navkljub ves čas tesno sodeluje z lokalnim okoljem. Srečujemo jo kot avtorico živahnih, barvitih in razigranih logotipov, med drugim Glasbene šole Trebnje, Komunale Trebnje, vrtca Mavrica.

Janez Gorec

-       je direktor podjetja Cementni izdelki Gorec, ki ga je leta 1967 v Šentlovrencu ustanovil njegov oče Jožef. Ko je podjetje prevzel Janez, je proizvodnja doživela naglo rast in popolno avtomatizacijo, kar je prineslo večji tržni delež, rast in s tem tudi več zaposlenih. Večina prihaja iz kraja in okolice.

Proizvodni program obsega različne betonske izdelke, med drugim so se tradicionalnim betonskim blokom, travnim ploščam in tlakovcem nedavno pridružili še cvetlični škarpniki, male čistilne naprave in lomljeni zidaki.

Janez je kot direktor podjetja tesno vpet v življenje v rodnem Šentlovrencu – pomaga pri razvoju številnih dejavnosti, podpira organizacije in društva pri njihovem delovanju. Predvsem na materialno pomoč lahko vedno računajo gasilska, športna in kulturna društva, pa tudi kraj. Podjetje je tako podprlo gradnjo novega gasilskega doma, v preteklosti pa sodelovalo pri obnovi šole, šolskega igrišča, centra vasi, okolice novega vrtca ter se aktivno vključevalo v vse ostale akcije za boljši jutri Šentlovrenca.

Kmetija Kužnik

-       iz Dolenjih Ponikev pri Trebnjem je kmetija, ki jo je prizadevna Slavka prevzela po smrti svojega očeta in si na njej ustvarila delovno mesto. Z možem Marjanom sta presodila, da zaradi majhne kmetije z rejo govedi ne bosta ustvarila dohodka, zato sta začela s pridelavo zelenjave. Bila sta med prvimi, ki so se usmerili v to deficitarno panogo. Kmetija Kužnik se zaveda pomena samooskrbe, pomena lokalno pridelane hrane, ki zraste v naši neposredni bližini, je sveža, brez konzervansov in za seboj nima dolgih transportnih poti. Zakonca Kužnik sta v njej prepoznala priložnost in se tedensko udeležujeta lokalne tržnice v Trebnjem, prav tako s sezonsko zelenjavo oskrbujeta lokalne gostinske ponudnike hrane.

Slavka Kužnik s svojim pionirskim delom na področju pridelave zelenjave premika meje in omogoča prebivalcem Trebnjega lažji dostop do kakovostne, lokalno pridelane hrane, s svojim delom je lahko vzor in spodbuda tudi ostalim kmetijam, ki imajo primerne razmere za pridelavo zelenjave.

Uroš Primc

-       z Občin je že tretji mandat član sveta Krajevne skupnosti Knežja vas, kjer je tesno sodeloval pri izgradnji in odprtju vaškega središča, organiziral pa je tudi številne kulturne prireditve, v katere vključuje vaške otroke in z njimi snuje dramske prizore in pevske točke.

Leta 2016, ko je krajevna skupnost prevzela v upravljanje Jurjevo domačijo, je postal njen skrbnik. Predano skrbi za organizacijo in izvedbo dogodkov, vodenj in delavnic ter vzdržuje domačijo, ki je z njegovo pomočjo postala prostor druženja krajanov in priljubljena točka za obiskovalce iz vse Slovenije.

Uroš je hkrati vodja sekcije Kulturnega društva Trebnje, ki skrbi za Baragovo pohodno pot in aktivnosti, povezane z njo. Vključen je tudi v Prostovoljno gasilsko društvo Občine, kjer je posebej aktiven na področju dela z gasilsko mladino – z najmlajšimi skupinami na tekmovanjih dosega lepe rezultate. Je tudi član Kulturnega društva Štefan, bil je član svetov zavodov, aktivno pa se vključuje tudi v življenje župnij Dobrnič in Trebnje.

PLAKETA Občine Trebnje v letu 2020

Prostovoljno gasilsko društvo Ponikve

-       je bilo ustanovljeno pred 110-imi leti, kot eno do 28 gasilskih društev v Gasilski zvezi Trebnje pa je s svojo tehniko potencialna podpora v intervenciji osrednji enoti Prostovoljnega gasilskega društva Trebnje.

Občina Trebnje društvu zagotavlja dobršen del finančnih sredstev, za uresničevanje velikih naložb pa si vodstvo in člani pomagajo z različnimi načini pridobivanja financ, denimo z raznosom koledarjev, letno gasilsko prireditvijo in tudi gostiteljstvom dogodkov drugih društev. Za letošnjo obletnico že dlje časa načrtujejo nakup gasilske cisterne AC 25/85, ki jo bodo v uporabo predali na jubilejni svečanosti.

V društvu je 150 gasilcev, od tega 28 pionirjev in mladincev, ki skrbijo za več kot tisoč prebivalcev v desetih vaseh na območju, velikem 14,4 kilometra. Prioriteta so operativne naloge, poleg tega pa v društvu sodelujejo na tekmovanjih, na katerih dosegajo odlične rezultate, kar kaže, da mentorji in tekmovalci veliko ur vložijo v priprave na tekmovanje, v različna izobraževanja in urjenje gasilskih spretnosti.

V delo društva so vpeti vsi člani, ki so ponosni na zgledno urejen dom, na dobro orodjarno in opremo, na vozila in vso ostalo tehniko, hkrati pa se aktivno udeležujejo prireditev intervencij, operativnih vaj in dogodkov sosednjih društev in zvez, tako da je za marsikaterega gasilca s Ponikev gasilski dom drugi dom.

Izjemno je neprekinjeno požrtvovalno delo posameznikov in vodstva za opravljanje prostovoljnega in humanega dela na področju javne gasilske službe ter nadaljevanje aktivnosti prednikov in ohranjanje tradicije gasilstva v njihovem požarnem okolišu, v občini in širše.

Bogomir Mlakar

-       se je pri 18-ih letih, leta 1976, aktivno vključil v delo Krajevne skupnosti Čatež – najprej kot predsednik mladine, kasneje kot predsednik SZDL Čatež, nato kot član in 12 let tudi kot predsednik sveta krajevne skupnosti. Pod njegovim vodstvom se je izboljšala javna infrastruktura v celotni krajevni skupnosti, z aktivnim vključevanjem v organizacijo turističnih, kulturnih in drugih prireditev pa je pripomogel k odlični povezanosti med krajani.

30 let je član Vinogradniškega društva Čatež, kjer je bil dva mandata tudi član upravnega odbora. S svojim strokovnim znanjem in izkušnjami o gojenju vinske trte in kletarjenja je pomembno prispeval k dvigu kakovosti vinogradništva na Čatežu in v občini. Kot član Športno rekreativnega društva Čatež pa je soustanovil sekcijo za petanko, ki je tudi njegov šport.

Dva mandata je bil tudi član občinskega sveta Občine Trebnje, v katerem je s svojim delovanjem in odločitvami konstruktivno prispeval k iskanju sprejemljivih rešitev in se aktivno vključil v njihovo izvedbo, saj je odlično poznal problematiko delovanja in razvoja lokalne skupnosti.

Leta 1992 ustanovil podjetje Mekogal, kjer se še danes uspešno ukvarjajo predvsem z izdelavo kovinskih izdelkov. Po zaključeni osnovni šoli v Trebnjem je izobraževanje nadaljeval na srednji elektrotehnični šoli v Ljubljani, prvo desetletje delovnih izkušenj pa nabral v podjetju ELMA, kjer je bil zadolžen za nabavo materiala.

S svojimi dosežki med vodenjem sveta krajevne skupnosti, z delom v društvih in kot član občinskega sveta je pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja v občini.

Alojz Radelj

-       je bil od leta 1981 do upokojitve leta 2019 zaposlen na Osnovni šoli Trebnje kot učitelj športa. Kot športni pedagog je vsa leta skrbel za razvijanje telesnih spretnosti in športnega duha pri vseh generacijah učencev. Pri svojem delu je združeval poučevanje športa in izvajanje interesnih dejavnosti s področja športa s skrbjo za razvijanje mladih športnikov, ki so pod njegovim mentorstvom spoznavali športne panoge in veščine in se preizkušali na različnih tekmovanjih na nivoju šole, občine, regije, države. Veliko jih je organiziral ali soorganiziral tudi sam, z odličnimi rezultati učencev pa je utrjeval sloves Osnovne šole Trebnje kot športne šole. Številnim generacijam so se v prijeten spomin vtisnile tudi šole v naravi.

Svoje navdušenje nad športom, motivacijo in izkušnje je uspešno prenašal na mlajše sodelavce in tako poskrbel, da njegovo poslanstvo v nekem smislu nadaljujejo.

Svoje pedagoško delo je nagradil v Rokometnem klubu Trimo Trebnje, ki se mu je leta 1983 pridružil kot igralec, nato pa je sodelovanje s klubom nadaljeval kot trener v vseh kategorijah. Bil je mentor in trener velikim imenom trebanjskega rokometa – Roman Šavrič, Staš in Sebastijan Skube, Miha Zarabec, Kristjan Horžen in tako naprej. Aktivno se je vključeval v organizacijo velikega števila domačih in mednarodnih tekem kluba.

Pomemben je tudi njegov prispevek k razvoju atletike in nogometa v Trebnjem. S 40-letnim delovanjem na športnem področju je tako v naši sredi pustil neizbrisen pečat, kot strokovni član in funkcionar v številnih športnih organizacijah pa zaradi zavzetosti in predanosti športu veliko prispeval k ugledu in prepoznavnosti občine Trebnje.

Patricija Pavlič

-       je otroštvo preživela v neposredni bližini Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki jo je redno raziskovala in vedoželjno klepetala z umetniki in obiskovalci. Po srednji šoli v Novem mestu je študij nadaljevala v Ljubljani. Ko je med študijem izvedela, da v Trebnjem uvajajo študij na daljavo, je kot absolventka poklicala takratno direktorico Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje Darinko Tomplak, ki jo je leta 1996 zaposlila kot organizatorico izobraževanj odraslih. Od leta 2005 je Patricija kot direktorica CIK Trebnje s prizadevnim delom dvignila kakovost ustanove, ki pomembno soustvarja izobraževalno in kulturno podobo v Temeniško-Mirnski dolini. Programska ponudba centra se danes lahko pohvali s celovito ponudbo različnih izobraževalnih, strokovnih in splošnih programov.

Patricija ima jasno vizijo, kako CIK razviti v pomembno razvojno organizacijo, ki bi ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov razvijala inovativne in učinkovite rešitve na področju vseživljenjskega učenja različnih ciljnih skupin. Za kontinuirano uspešno pridobivanje nacionalnih in evropskih sredstev je prava mojstrica, CIK pa je zato na področju projektnega dela in mednarodnega sodelovanja eden vodilnih svoje vrste v Sloveniji.

Pod okriljem CIK delujeta tudi Rastoča knjiga Mirnske in Temeniške doline ter Galerija likovnih samorastnikov, ki je po Patricijini zaslugi vpisana v razvid muzejev. Uspešna je tudi Lokalna akcijska skupina STIK.

Vodenje CIK za Patricijo ni le služba, ampak življenjska strast, predanost in ponos, da mesto, ustanovo in občino že 15 let uspešno predstavlja in zastopa širom po Sloveniji in Evropi.

Občinska uprava
Oddelek za splošne zadeve
Foto: Alenka Stražišar Lamovšek

Galerija