DL: Kmetija Pleško - kljub epidemiji dela celo več kot po navadi

22.6.2020 | 14:45

Za kmetijo skrbijo (z leve): Joži, Janez, Robi in Mojca.

Sadovnjak so pred časom opremili s protitočno zaščito.

Sadike vzgajajo sami, prodajo jih le vrtičkarjem.

Kmetija Pleško z Otočca s široko ponudbo zelenjave, nekaj tudi sadja – Sadike vzgajajo sami – Pozeba naredila nekaj škode – Kljub epidemiji dela celo več kot po navadi, saj ne najemajo sezonskih delavcev

Smo v času, ko je lokalno pridelana hrana z domačih kmetij še toliko pomembnejša. Na kmetiji Pleško, ki je nad Otočcem v bližini Lutrškega sela, »smo letos posadili 40.000 sadik solate, še 10 tisoč jih čaka. Sadimo postopoma, po terminih, tako da jo lahko stranke dobijo kar nekaj časa,« je pojasnil gospodar Jane in dodal, da je računal, da bo krompir kupcem ponudil že prej, a so predvsem nizke temperature ob koncu marca, pa čeprav je pod zaščitno folijo, naredile svoje. Krompir so na 4,5 hektarja posadili že 20. februarja. Janez je dejal, da se zaveda, da je bil tako zgoden datum kar tvegan, a ker je bila zima tako zelo mila, so poskusili.

Kar zadeva sadje, se zaradi zmrzali nekoliko boji predvsem za hruške, ki so bile v polnem cvetu, zgodnje jablane se k sreči še niso prav razcvetele, poznejše sorte jabolk pa še mirujejo. Lani so na mestu, kjer so včasih imeli breskve, posadili 3200 trsov različnih vrst namiznega grozdja, in morda bodo tiste najzgodnjejše sorte nekoliko prizadete, a večjega izpada ne pričakuje.

PONUDBA SKORAJ VSE LETO

Kmetijo imajo Pleškovi že od nekdaj, pred četrt stoletja so se usmerili v pridelavo zelenjave in živinorejo povsem opustili. Najprej so zasadili hektar sadovnjaka, nato pa so se širili. Zdaj imajo skupaj 2,5 hektarja sadovnjaka in dobrih šest hektarjev zemlje za zelenjavo, od tega je z rastlinjaki pokrit dober hektar, v to so všteti tudi montažni, ki jih postavljajo po potrebi, tako da imajo ponudbo vse leto. Nekaj kilometrov stran, na Gumberku, so pred devetimi leti posadili še pol hektarja maronov in lani jeseni prvič imeli res dobro letino. Sicer imajo tam še krompir in čebulo, na bližnjem Grčevju pa vinograd, a vina ne prodajajo.

Sami vzgajajo tudi sadike, semena zanje pa so boljše kakovosti, pretežno holandska, ker imajo boljšo rast in pridelek. Z njimi so zadovoljni tudi vrtičkarji, ki redno že vrsto let prihajajo ponje.

KORONAVIRUS KROJI PRODAJO

Seveda brez tega, da bi bila v delo vpeta vsa družina, ne bi šlo. Janezova soproga Joži je nepogrešljiva, v ospredje pa počasi stopa njegov naslednik, sin Robi, ki se je kmetovanju posvetil tudi poklicno, njegova žena Mojca je še zaposlena, družino na kmetiji pa zaokrožujejo trije vnuki. »Dela je vedno veliko, lahko rečem, da ga je zdaj v času epidemije koronavirusa še več kot po navadi, saj zaradi varnosti ne moremo najeti sezonskih delavcev kot jih ob sajenju solate,« je izpostavil Janez.

Položaj, v katerem se je znašel ves svet, kroji tudi prodajo njihovih pridelkov, zdaj je to predvsem solata. Izpadla je dobava vrtcem in šolam ter gostincem, ki so že nekaj let njihove stalne stranke, trenutno s tem, kar imajo, redno oskrbujejo enega od domov starejših občanov, veliko pa prodajo na domačem pragu. To so v manjšem obsegu organizirano začeli že pred dobrim poldrugim desetletjem in so tedaj bili, je prepričan Janez, eni prvih, če že ne prvi na tem koncu.

Imajo zveste kupce, predvsem iz okolice novomeške občine, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev Dolenjske se pripeljejo k njim, zdaj tudi samo po solato ali sadike, pozneje pa še po vse ostalo. »Stranke nas zdaj pokličejo po telefonu in naročijo, potem pa pridejo iskat naročene stvari. Potrebno je obojestransko zaupanje. Zaupanje in zvestobo je namreč treba graditi leta tako z nenehno prisotnostjo kot raznoliko ponudbo in kakovostjo. Pri nas si lahko vsak sam tudi ogleda, s katere njive je prišla zelenjava. To je tek na dolge proge!« je poudaril Janez, ki se je že odzval trenutnim razmeram in se tako dogovarja, da bi se za zdaj njihova solata znašla tudi na prodajnih policah večjih trgovin.

VRTINA IN HLADILNICA

Pleškovi so leta 2004 ob domači kmetiji uredili svojo vrtino za namakanje. Kopati so morali več kot 200 metrov globoko, da so dobili vodo, precej velik strošek pa predstavlja tudi elektrika, da se jo potegne na plan in razpelje. Za zalivanje zemljišča na Gumberku imajo vodno dovoljenje za črpanje vode iz Rateškega potoka. Pred časom so si uresničili še eno veliko naložbo, postavili so lastno hladilnico, pred tem so namreč morali voziti sadje v hladilnico v Krško. »A ta za sadje, kot je namizno grozdje, ni najprimernejša. Če bi želeli grozdje prodajati v prazničnem decembru ali januarja, bi morala biti zaplinjena. A takšne v bližnji okolici ni,« je še dodal Janez Pleško. No, morda pa tudi ta enkrat bo.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 9. aprila 2020

Besedilo in fotografije: Mojca Žnidaršič