AVDIO: Postajališča za avtodome lahko zgradimo le na stavbnem zemljišču

14.6.2020 | 12:00

Na sedmem rednem letnem srečanju občin-partneric v projektu Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji je bila osrednja točka prostorsko načrtovanje postajališč za avtodome, ki je v osnovi v rokah občin.

»Občinski prostorski načrt določa namensko rabo prostora v občini. Postajališče za avtodome pa praviloma lahko postavimo samo na stavbnem zemljišču, in sicer na namenski rabi, ki je določena kot površine za oddih, rekreacijo in šport ali pa na površinah za turizem. Dejansko gre pri postajališču za avtodome gradbeno-tehnično za parkirišče s komunalno oskrbo, ki je po gradbeni zakonodaji razvrščeno pod druge objekte za šport, rekreacijo in prosti čas. Torej: PZA je najlaže zgraditi tam, kjer prostorski akti že v osnovi opredeljujejo tovrstne objekte,« je pojasnila Judita Thaler iz podjetja URBI d. o. o. (- pripeta tonska izjava)

„Z našimi srečanji ohranjamo tradicijo občin-partneric, da se dobimo v mesecu juniju, saj je to tudi priložnost za delitev dobrih praks, vedno pa se zraven poskušamo tudi izobraževati. Prostorsko načrtovanje v občinah je osnova za razvoj vsake občine, tudi za turistični, kamor uvrščamo tudi popotnike z avtodomi, zato smo letos tudi največ govorili o prostorskem načrtovanju, ki je zelo kompleksno in široko,“ pa pravi vodja projekta in župan nosilne občine, Občine Mirna, Dušan Skerbiš. (- pripeta tonska izjava D. Skerbiša)

Ideja o tem, da bi se slovenske občine povezale in skupaj promovirale Slovenijo kot popotnikom z avtodomi prijazno destinacijo je bila prvič predstavljena leta 2014. V projekt Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji je danes vključenih 86 občin, v katerih se popotnik z avtodomom lahko ustavi, si odpočije in raziskuje prelepe kotičke na več kot 160 različnih lokacijah. Ponekod gre za parkirišča, ponekod za parkirišča z oskrbo po dogovoru, spet drugje pa za postajališča s popolno oskrbo ali celo kampe, vsem pa je skupno to, da so lokacije izvrstno izhodišče za kolesarjenje, pohodništvo, uživanje v kulturnih ali naravnih znamenitostih občine, skratka za odkrivanje lepot dežele pod Alpami.

Slovenske občine, ki so prepoznale avtodomarja kot dobrodošlega gosta, so poleg nosilne občine Mirna še Ajdovščina, Ankaran, Apače, Bled, Braslovče, Brežice, Celje, Cerknica, Cerkvenjak, Divača, Dobje, Dobrepolje, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Gornji Grad, Grosuplje, Hoče-Slivnica, Hrpelje-Kozina, Ivančna Gorica, Izola, Kamnik, Kidričevo, Kočevje, Koper, Kostanjevica na Krki, Kozje, Kranj, Kranjska Gora, Krško, Lenart, Ljubljana, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Lovrenc na Pohorju, Lukovica, Markovci, Metlika, Miren-Kostanjevica, Mokronog-Trebelno, Moravske Toplice, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Odranci, Ormož, Pesnica, Pivka, Polzela, Ptuj, Radenci, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Starše, Straža, Šentilj, Šentjernej, Šentjur, Škocjan, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šmarješke Toplice, Trebnje, Tržič, Velenje, Velike Lašče, Vitanje, Vransko, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče, Žalec, Železniki, Žiri in Žužemberk.

P. K. L.