DL: Cilj: služba, izobrazba ali pa le preživeti zimo

9.6.2020 | 15:00

Emilija Skrt, poleg nje je strokovna vodja programa socialne aktivacije še Barbara Gošnik.

Vse je mogoče! Tako piše na plakatu, ki so ga izdelali udeleženci programa socialne aktivacije.

Dejan Kočjaž

Dejanov Ivan Cankar v lesu (Foto: OZ RKS Novo mesto)

Poznate koga, ki je dolgotrajno brezposeln? Gotovo. Okoli nas so ranljive skupine in posamezniki, ki so težje zaposljivi. Njihove življenjske zgodbe so zelo različne, delijo pa podobno usodo. Pojavljata se lahko socialna izključenost, osamljenost, porajajo so dvomi, zdi se, da se vrtijo v začaranem krogu … Kako izstopiti iz njega?

Morda odgovor ponuja program socialne aktivacije, ki ga izvaja novomeško območno združenje Rdečega križa (OZ RKS Novo mesto). Gre za pilotni projekt socialna aktivacija ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Pravzaprav je to v novomeškem Rdečem križu že drugi projekt socialne aktivacije. Prvi, imenoval se je Kreativen, je presegel vsa pričakovanja. Do konca septembra lani, ko se je zaključil, je bilo v dva enajstmesečna programa vključenih 47 dolgotrajno brezposelnih oseb, prejemnikov denarno-socialne pomoči. Kot je pojasnila strokovna sodelavka Emilija Skrt, sta kar dobri dve tretjini uspešno zaključili program, od teh pa se jih je 16 zaposlilo oz. doseglo zanje pomemben cilj, denimo opravljena matura, vpis v nadaljnje izobraževanje ali nacionalno poklicno kvalifikacijo, za enega pa je bil uspeh to, da se je iz evidence začasno nezaposljivih oseb pri Centru za socialno delo vpisal v evidenco brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje in aktivno išče zaposlitev. Slaba tretjina je program predčasno zaključila oz. izstopila iz različnih osebnih razlogov in situacij.

Od oktobra lani pa teče projekt socialne aktivacije MOST (Motivacija-Odgovornost-Sprememba-Trajnost), ki ga izvajajo kot partner, prijavitelj je Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki skrbi za program socialne aktivacije v Beli krajini. Ta ima sicer dva programa – eden je namenjen široki ciljni skupini polnoletnih brezposelnih oseb tako kot pri novomeškem Rdečem križu in drugi polnoletnim romskim ženskam. V Novem mestu pa novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) izvaja še program, ki je namenjen polnoletnim ženskam iz drugih kulturnih območij z jezikovnimi ovirami, in Razvojno-izobraževalni center Novo mesto program, namenjen polnoletnim romskim ženskam. V času vključitve v program udeleženci prejemajo denarno nagrado ter povračilo stroškov prevoza in prehrane.

MOST PRIJATELJSTVA

»OZ RKS Novo mesto bo v okviru projekta MOST do leta 2022 izvedel pet programov socialne aktivacije. Vsak traja šest mesecev, vanj pa bo prostovoljno vključenih 15 dolgotrajno brezposelnih polnoletnih oseb. Prva skupina se je zbrala 23. oktobra in si nadela ime Most prijateljstva. Program poteka v treh modulih, prvi je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju in načrtovanju njihovega dela v nadaljnjih mesecih. Postavili so si cilje, ki jih želijo doseči, in okvirni načrt. Splošni cilji so seveda, da bi se oseba zaposlila, nadaljevala šolanje ali dobila novo kvalifikacijo … Osebni cilji pa so zelo različni: za nekoga je cilj, da dokaže, da zmore redno prihajati v program, ki poteka vsak dan, da zmore ohranjati notranjo stabilnost, da preživi zimo, se osamosvoji in odseli od staršev … Ena od udeleženk je denimo želela najti svojo poklicno identifikacijo in tako je skozi vrsto pogovorov postopoma določila, česa ne želi, kaj je tisto zares 'njeno' in kaj potrebuje, da to doseže,« je orisala Skrtova in dodala, da se v času trajanja programa tudi ti cilji spreminjajo in nadgrajujejo, tudi v zdravstvenem smislu, denimo rešiti se odvisnosti od alkohola ali drog.

V tem prvem delu so potekale različne delavnice, igre za ozaveščanje močnih področij in tudi preprek, za krepitev samopodobe, dvig motivacije, učenje tehnik reševanja konfliktov in komunikacije v različnih situacijah … »team building« so imeli v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči. »Delo je potekalo tudi skozi igro, risanje, gibanje, ples. Komu se je to na začetku zdelo otročje. 'Kot, da bi prišel v vrtec,' je bil komentar udeleženca, ki je odšel. Tisti, ki ostanejo, pa jim ta način dela prinese sproščenost ter sprejemanje sebe in drugih,« je menila.

V drugem modulu, ki traja štiri mesece, udeleženci pridobivajo kompetence, ki jih podpirajo pri vključevanju v delo, zaposlitev, pri hobijih ali za nadaljnje izobraževanje. Imajo različne delavnice, hkrati pa razvijajo zdrav življenjski slog. »Govorili smo tudi o vrednotah in kaj jih žene naprej. Za nekatere je bilo to prvič, da so razmišljali in se pogovarjali na tak način,« je dodala Skrtova.

PRAKTIČNE IZKUŠNJE ZA TRG DELA

Ena od aktivnosti je, da spoznavajo procese dela v okviru zunanjih organizacij. »Pod vodstvom mentorja udeleženci pri delodajalcu pridobivajo praktične izkušnje za trg dela. Za osebe, ki so dlje časa brezposelne, je to zelo dobrodošla izkušnja, saj se lahko spoznavajo s konkretnim delovnim mestom, učijo se komunicirati na delovnem mestu, biti točen in vzdržljiv, spoznajo nove ljudi in potencialne delodajalce. Organizacijo poiščemo glede na cilje in interese vključenih. Do zdaj so se prijazno odzvali Šola jahanja v Češči vasi, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Dom starejših občanov Trebnje, Petrov vrtec na Otočcu, šivilja Anica Jeršin iz Novega mesta,« je opisala sogovornica.

Izvajajo tudi več delovno-učnih projektov, v katere so udeleženci vključijo po svojih zmožnostih in interesih. Med drugim so speljali humanitarno akcijo Iz omare za otroke, kjer so dobrodelne prispevke namenili pomoči potrebnim otrokom, in pomagali pri izpeljavi dogodka Glasbeno-literarna kavarna v okviru Medgeneracijskega središča OZ RKS Novo mesto. V sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto in Podjetniškim inkubatorjem Podbreznik so imeli podjetniške delavnice, ideje pa zdaj razvijajo naprej. Ena od njih je spoj slovenske in bosanske kulinarike v edinstveno novo kombinacijo. Obiskali so tudi Dolenjski muzej, kjer sta jih navdušili arheološka zbirka in delavnica na temo situlskih motivov. Povezali so se z mentorico Ireno Štangelj Pavlakovič, in pod njenim vodstvom nastajajo produkti, ki jih bodo v prihodnosti razstavili v TIC. Program Most zaključuje tretji modul, v zadnjem mesecu dni končajo še preostale naloge, naredijo pregled doseženega in načrtujejo korake v prihodnost.

»Smo sodelavci v neki zgodbi razvoja, vsak prispeva polovico – oni svojo motivacijo, pripravljenost in željo, mi pa podporo. To so pogumne osebe, ker so se odločile za ta korak. Velikokrat so to majhni koraki, kar okolica žal ne vidi, a ko prideš bližje, vidiš, da je to še kako opazno in razveseljujoče. To je povsem drugačen pristop, kot ga imajo v Centru za socialno delo ali na zavodu za zaposlovanje,« je še ocenila Emilija Skrt.

DELO IN USTVARJALNOST

Program socialne aktivacije v Novem mestu obiskuje 11 udeležencev, trije so izstopili, eden se je zaposlil. To je Dejan Kočjaž iz Drganjih sel, ki si je sam našel službo. Pravzaprav v programu ni bil dolgo, le kakšna dobra dva meseca. V tistem trenutku, ko se je na povabilo novomeškega Rdečega križa vključil v program, tudi zato, da bi pomagal pri različnih dejavnostih, je bila ta odločitev zanj prava. Bil je doma, še vedno je okreval po hudi nesreči, v kateri je utrpel hude poškodbe glave in bil kar tri tedne v komi. »A jaz nisem za na kavč, nisem pristaš mirovanja, odlašanja in nedela. To je videla tudi prostovoljka Rdečega križa, ki je prišla k nam domov. Tako sem spoznal ljudi, ki jih drugače ne bi, z nekaterimi imam še vedno stike, obnovil neka določena znanja in vsebine, denimo računalništvo, varstvo pri delu, prvo pomoč. A čutil sem, da moram naprej in bi šel, takrat pa se je ponudila še možnost za službo,« je pripovedoval 38-letni Dejan, ki je zaradi nesreče v ospredje postavil povsem druge vrednote kot prej. Te so, je dejal, marsikomu kar nerazumljive, je pa v prvi vrsti to skrb za samega sebe.

Želi se postaviti na noge, si ustvariti lasten dom, najraje bi imel neko brunarico, saj ima kot mizar zelo rad les, in seveda hoditi v službo. Delovne navade imam, je dodal, in tudi kar nekaj izkušenj z različnih področij, med drugim je delal v ladjedelnici v tujini in poltretje leto kot kurir na ljubljanskem kliničnem centru.

Ljubezen do dela z lesom so opazili tudi na Rdečem križu, kjer je udeležencem zapustil nekaj izjemno lepih izdelkov. Dejan namreč žge v les, sicer tudi riše in slika. »V osnovni šoli sem šprical vse razen likovnega pouka, pa je bil ravno tu profesor najbolj strog,« je smeje povedal. Izpod njegovih rok so nastali in nastajajo čudoviti portreti različnih velikosti, pa avtomobili, cvetovi in rože, pa še kaj. »Ne delam jih zato, da bi zaslužil, največje plačilo zame je, da je tisti, ki mu je namenjen, zadovoljen,« je poudaril Dejan. Želimo mu, da bo zadovoljen tudi on.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 26. marca 2020

Mojca Žnidaršič