DL: Mladi in sodobne naprave - Zelo pomemben je tudi lasten zgled

17.5.2020 | 12:30

Nekateri otroci že zelo zgodaj začnejo igrati igrice na pametnem telefonu ali tablici. (Foto: R. N.)

Nekateri otroci že zelo zgodaj začnejo igrati igrice na pametnem telefonu ali tablici. (Foto: R. N.)

Psihologinja Špela Reš je imela pred dnevi predavanje na Osnovni šoli Center v Novem mestu. (Foto: R. N.)

Psihologinja Špela Reš je imela pred dnevi predavanje na Osnovni šoli Center v Novem mestu. (Foto: R. N.)

Starši svojim otrokom omejujejo in prepovedujejo uporabo, sami pa mobilne telefone neprestano uporabljajo – Kdaj se čezmerna uporaba prevesi v zasvojenost? – Prvošolec še ne potrebuje pametnega telefona, pravi psihologinja Špela Reš – Mladostnik naj si sam postavi omejitve – V Logoutu tudi poletni tabori

Danes si življenje brez mobilnih telefonov, računalnikov in tablic težko predstavljamo. Uporabljamo jih pri komuniciranju, delu, šolanju, z njimi si krajšamo tudi prosti čas. Pozitivni učinki teh naprav so veliki, pa vendar skrivajo tudi številne pasti in tveganja. Zlasti pri otrocih lahko, če starši temu ne posvečajo dovolj velike pozornosti, hitro pride do čezmerne rabe ali celo do zasvojenosti, pa tega sploh ne opazimo.

Psihologinja Špela Reš, ki ima dolgoletne izkušnje na področju psihološke diagnostike, vodenja skupin za samopomoč, individualnega svetovanja in psihosocialne rehabilitacije, pravi, da sicer obstajajo precej jasne meje, kaj je uravnotežena in kaj pretirana uporaba digitalnih tehnologij. »Prekomerna uporaba se navadno razvije iz potrebe preganjanja dolgčasa. Oseba večino prostega časa preživi na napravi, ampak zaradi tega še ne trpi služba oziroma šola, prijatelji, hobiji itd. Pri nekaterih je to tudi več ur na dan, kar še ni nujno zasvojenost. O njej govorimo takrat, ko oseba s spletnimi vsebinami rešuje neko svojo notranjo situacijo, čustveno stisko, frustracijo ali problem. Kaže se na primer tako, da nekdo opušča svoje šolske ali službene obveznosti, ker je bil predolgo pred zaslonom, zanemarja svoje osnovne potrebe po hrani, spanju, druženju, higieni itd. Gre torej za zelo podobno vedenje kot pri drugih zasvojenostih, na primer od alkohola ali mamil, ni pa telesne odvisnosti,« pojasnjuje.

Nekatere raziskave kažejo, da od tri do pet odstotkov uporabnikov spleta razvije zasvojenost, kar ni majhen odstotek. Nacionalni inštitut za javno zdravje je pred štirimi leti med slovenskimi osmošolci izvedel raziskavo, kolikšna je zasvojenost z videoigrami. Rezultati so pokazali, da 2,5 odstotka slovenskih osmošolcev ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami.

PREVERITI, ALI JE DOVOLJ ZREL

Starši se sprašujejo, kdaj je torej pravi čas, da otroku kupijo telefon, računalnik ali tablico? »Z vstopom v šolo je absolutno prezgodaj, da bi imel otrok takšno pametno napravo. Tudi v prvi triadi ni v učnem procesu, da bi jo učenci potrebovali. Starši telefon velikokrat kupijo, da lahko otroka pokličejo. Lahko mu priskrbijo telefon na tipke, tako zgodaj namreč otrok ne potrebuje pametnega telefona. Ko pa izrazi željo in potrebo, da bi ga imel, je dobro preveriti, ali je dovolj zrel za uporabo. Ta se lahko oceni na različne načine, in sicer če se otrok drži in spoštuje pravila doma oziroma v šoli, telefon brez težav, če ga je uporabljal, vrne nazaj staršem ali na dogovorjeno mesto in podobno,« pravi naša sogovornica.

Na vprašanje, katere so največje napake, ki jih starši delamo, odgovarja, da nekateri uporabljajo digitalne naprave kot varuške. Po telefonu predvajajo vsebine, da imajo sami takrat nekaj časa miru. »Rizičen je tudi prezgodnji stik, ko otroci že v prvem triletju začnejo uporabljati tablice, računalnike in drugo. Problem je tudi pomirjanje otroka ob neprijetnih situacijah s temi napravami, na primer da mu v avtobusu damo najljubšo igrico na tablici, zato da je med vožnjo miren. To ni priporočljivo. Starši otroka ne bi smeli spustiti v ta digitalni svet brez navodil, priporočil in pogovorov o tem.«

PRIROČNIK Z NASVETI

Zelo pomemben pri tem je lasten zgled. Kot poudarjajo na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje okviru ljubljanske fakultete za družbene vede, nekateri starši svojim otrokom omejujejo in prepovedujejo uporabo, sami pa mobilne telefone uporabljajo med kosilom, večerjo, zvečer v postelji, med igro in pogovorom z otroki, celo med vožnjo in med številnimi drugimi dejavnostmi. S tem dajejo otrokom po eni strani slab zgled, po drugi strani pa jim zaradi tega ne dajejo pozornosti in druženja, ki si ju otroci želijo in tudi nujno potrebujejo. Na to problematiko želijo opozoriti s kampanjo, ki so jo poimenovali Imata starša raje svoj telefon kot mene. V sklopu kampanje bodo slovenskim pediatrom, vrtcem in drugim zainteresiranim razdelili plakate, s katerimi skušajo starše spodbuditi k premisleku o pretirani uporabi prenosnih telefonov. Plakati bodo februarja, ki je mesec varne rabe medmrežja, viseli tudi na izbranih krajih v večjih slovenskih mestih.

V Safe.si so pripravili tudi priročnik z desetimi praktičnimi nasveti za starše, kako naj ustrezno in varno vpeljejo otroke v digitalni svet. Gre za prevod priročnika, ki ga je pripravila avstrijska točka ozaveščanja o varni rabi medmrežja. Priročnik bodo starši dobili brezplačno na predavanjih o varni rabi medmrežja za starše predšolskih otrok, ki jih bodo organizirali vrtci, elektronska oblika pa je dostopna na spletnih straneh Safe.si.

MLADI NAJ SE NAUČIJO NADZOROVATI SAMEGA SEBE

Strokovnjakinja Špela Reš priporoča, da si mladi na svoje naprave naložijo posebne aplikacije, ki spremljajo in pokažejo, koliko časa preživijo na napravah. Pomembno je, da si mladostniki postavijo omejitve sami ali jim jih postavijo starši, poudarja. »Starši smo na začetku njegova zunanja kontrola, a ko to ponavljamo, vedno na enak način, otrok to ponotranji v notranjo kontrolo in sčasoma se nauči nadzorovati samega sebe. Ne moremo pričakovati, da bo to zmogel kar sam od sebe,« pravi naša sogovornica, ki že vrsto let deluje v nevladni organizaciji Logout, ki jo financirajo ministrstvi za delo in zdravstvo ter ljubljanska in koprska občina. Ponujajo brezplačne in učinkovite oblike pomoči posameznikom in družinam, kamor jih napotijo šole, druge strokovne organizacije, pediatri, zdravniki, k njim se obračajo tudi starši otrok, pišejo pa jim tudi otroci za svoje starše. V štirih ambulantah, ki jih imajo po Sloveniji, na mesec brezplačno pomagajo okoli 450 ljudem. Izvajajo pa tudi poletni tabor za otroke in mladostnike, ki jih odpeljejo v naravo, kjer preživijo teden brez računalnikov, tablic, mobilnih telefonov in razprtij. Za to poiščejo zanimivo lokacijo daleč od signalov wi-fi in skupaj z udeleženci oblikujejo enotedenski program, poln aktivnosti in doživetij.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 27. februarja 2020

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava