DL: Se Slovenci čutimo Evropejce?

12.3.2020 | 14:50

Dr. Aleš Maver (v sredini) je vodil zanimiv pogovor z gostoma: evropsko poslanko Romano Tomc in nadškofom dr. Antonom Stresom.

Številno občinstvo očitno rado prisluhne tudi zahtevnejšim temam, ki jih prinašajo Nikodemovi večeri.

Romana Tomc

Anton Stres

Slovenci smo oz. bi morali biti bolj ponosni na svojo nacionalno identiteto, a že od leta 2004 smo tudi del Evropske unije. Pa se počutimo v resnici tudi Evropejce, imamo s še 26 državami članicami skupno evropsko identiteto, čutimo pripadnost skupnim, evropskim vrednotam ali nimamo odnosa do te velike evropske družine, in zakaj je tako?

Tudi to so bila vprašanja, o katerih sta prejšnji teden na letošnjih Nikodemovih večerih v organizaciji Škofije Novo mesto na okrogli mizi z naslovom Evropska identiteta in emigracije razmišljala evropska poslanka Romana Tomc in upokojeni ljubljanski nadškof, teolog, filozof in pedagog dr. Anton Stres. Z njima se je v Baragovem domu pred številnim občinstvom pogovarjal slovenski politični analitik, publicist in prevajalec dr. Aleš Maver.

Romana Tomc meni, da v tem trenutku enotna evropska identiteta ne obstaja in da je bila med nami pred leti bolj močna kot danes, ob vstopu Slovenije v EU smo bili celo navdušeni. Do krize so po njenem mnenju pripeljali dogodki iz preteklosti, od ekonomske in gospodarske krize do migracijske krize in krize vrednot. »EU ima sicer skupne vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, pravice, svoboda, a ni dovolj, da so le zapisane na papirju. Za večje poenotenje Evrope bi jih morali tudi v resnici živeti,« je dejala Tomčeva in dodala, da se Evropa v tem trenutku deli na točki, ali bi morala EU v prihodnosti postati po principu ZDA Zveza držav Evrope z enim predsednikom, eno vlado itd., da bi se v svetu predstavljala kot enovita celota, ali ne.

EVROPSKA IDENTITETA OBSTAJA

Anton Stres razmišlja drugače. Meni, da smo še daleč od Zveze držav Evrope, a evropska identiteta po njegovem obstaja. Poleg gospodarskih vezi ima EU skupne vrednote, ki omogočajo, da od leta 1945 v Evropi ni bilo vojne.

»Evropa ima posebne, skupne korenine, najmočnejši cement povezovanja pa je krščanstvo, čeprav to ni bila edina vera na tem prostoru. Evropa je dedinja Aten in Jeruzalema – Atene so simbol razuma in znanosti, Jeruzalem pa simbol religije. Vedno so bili partneriji in so sodelovali, zato je Evropa bila in je to, kar je – učiteljica vsega sveta: človekovih pravic, demokracije, svobode. Tu sta velika duhovna moč in potencial. Evropejce nas povezuje evropska kultura,« pravi Stres. Kot odgovor, zakaj evropska zavest in identiteta zadnja leta slabita, navede sekularizacijo. »Danes velja, da religija in znanost ne moreta sodelovati, kar je razsvetljenski predsodek. Želi se, da Evropa pozabi na svoje krščanske korenine in dediščino. Zaradi francoskega veta v evropski ustavi tako ni zapisanih krščanskih korenin,« razlaga in v tem vidi tudi razloge, zakaj so v Evropi spodmaknjeni temelji pravim vrednotam.

V zahodni Evropi vidi večjo sekularizacijo kot v vzhodni. »V marsikaterih krščanskih cerkvah na Zahodu se je krščanstvo spremenilo v boj za zdravo okolje, boj proti revščini, v pacifizem itd., pri tem pa so pozabili na Boga. Ljudske oblike pobožnosti in molitve so izginile, marsikje že prodajajo cerkve. Na Vzhodu pa je komunistični režim družbeno angažiranost Cerkve preprečeval, kar pomeni, da se je zaprla v cerkve in zakristije. A zato nam je ostalo bistveno – molitve in bogoslužje, brez česar religije ni. Oboje pa bi bilo treba združiti,« meni Stres.

Kaj storiti, da bi se narodi, torej tudi Slovenci, počutili bolj Evropejce, da bi bili Evropejci ne le z interesi, ampak tudi z dušo, da bi bil evroskepticizem manjši? Romana Tomc, ki je evropska poslanka že šesto leto, meni, da bi se morali bolj zavedati, da vsaka odločitev v Evropskem parlamentu prej ali slej vpliva na življenje tudi v Sloveniji. Evropa za večji razvoj nudi tudi milijarde evrov denarja, »ki jih žal Slovenci ne uspemo dovolj počrpati, a marsikaj se je že naredilo tudi z evropskimi evri«. Ljudje pogrešajo, da bi bili bolj slišani, razumljeni, in zato razmišljajo o projektu Prihodnost Evrope, ko bi evropski komisarji obiskovali mesta držav članic in prisluhnili ljudem. Tako bi nastal neki dokument, ki bi poenotil Evropo.

Anton Stres meni, da se da skupnost graditi le na pripadnosti, zato je velik evropski problem že omenjena sekularizacija, ki religijo odriva v privatno sfero, »česar ne pozna ne Amerika, ne Kitajska, ne Indija, ne islamski svet. Rešitev je le v poglabljanju osebne vere«.

MIGRACIJE IN EVROPA

Ob koncu sta se Tomčeva in Stres dotaknila tudi vprašanja migracij, saj EU še vedno ni dosegel konsenza glede ilegalnih masovnih priseljevanj iz arabskih in afriških držav in ne loči med migranti, begunci, teroristi …

»Evropa je pri tem vprašanju razdeljena. Mnogi menijo, da je treba široko odpreti vrata vsem, ki želijo priti k nam. Veliko pa jih misli tudi, da mora Evropa ostati odprta, a po pameti. Sama se mora odločati, kdo bo prišel na njeno ozemlje, koga bo sprejela, koga potrebuje. Treba se je zavedati, da so vse te migracije ilegalne. Tudi sama mislim, da mora Evropa o svoji usodi odločati sama, sicer nam bodo naš način življenja diktirali drugi, prišleki, ker jih bo kmalu več. Zato se je najprej treba začeti pogovarjati o zaščiti schengena in šele nato o odpravi notranjih meja,« pove Tomčeva.

Da je obstoječ stihijski odnos do migracij povzročil razmah evroskepticizma v mnogih državah članicah, meni Stres, ki ne razume, da je Evropa tako nekritična, nespametna, nerazsodna do ilegalnih migrantov in ne zna zavarovati lastnih meja. »Zadaj se skriva ideologija neomarksizma, ki želi ukiniti vse avtoritarne strukture: kot so družina, narod, religija, kultura,« pravi.

Gosta kljub vsem težavam, ki pestijo Evropo, nista tako črnogleda o njeni prihodnosti. Enotna pa sta si tudi, da moramo Slovenci – ne glede na to, kako se bomo v prihodnje povezovali v okviru EU – ohraniti in krepiti nacionalno identiteto.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 23. januarja 2020

Besedilo in fotografije: L. Markelj