DL: Spomenik osamosvojitvene vojne

7.3.2020 | 14:30

Gimnazija Brežice. Veterani vojne za Slovenijo predlagajo kot mogočo lokacijo za spomenik prostor levo od nje proti Domu kulture. (Foto: M. L.)

Občinski svetnik dr. Tomaž Teropšič občini poslal pobudo, naj zagotovi proračunski denar za postavitev spomenika – Spomenik tudi v delovnem načrtu brežiškega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo – Kje bi se lahko zapletlo?

Ali bodo v Brežicah postavili spomenik osamosvojitvi, je vprašanje, ki si ga zastavljajo v brežiškem območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo. Verjetno pa imajo vprašanje na mizi tudi v kabinetu župana Ivana Molana.

Vsekakor je na občino prispela pobuda v zvezi s spomenikom. Občinski svetnik zgodovinar dr. Tomaž Teropšič je namreč naslovil na občinsko upravo pisno svetniško vprašanje in pobudo. »Bližata se trideseti obletnici ustanovitve in delovanja Manevrske strukture Narodne zaščite (1990–2020) ter zmage v osamosvojitveni vojni Slovenije (1991–2021). Podajam pobudo za postavitev monumentalnega centralnega spomenika osamosvojitvene vojne Slovenije leta 1991 v Posavju v Brežicah. Na osnovi v javnosti precej znane in predstavljene ideje o postavitvi spomenika podajam predlog, da se v proračunu Občine Brežice za leto 2020 zagotovijo sredstva za pripravo postavitve spomenika in v proračunu Občine Brežice za leto 2021 zagotovijo sredstva za postavitev navedenega spomenika,« je zapisal Teropšič.

Svojo pobudo je utemeljil s poudarkom, da je materialna zapuščina osamosvojitvene vojne Slovenije leta 1991 obranjena država, duhovna zapuščina pa ljubezen do domovine in vse pozitivne vrednote izpeljane iz tega. »Vse to je potrebno skrbno varovati in negovati. Čas naše osamosvojitve naj zato ostane trajno vklesan spomin na obdobje osamosvojitvenih procesov ter vojaške obranitve naše države in domovine v monolitnost monumentalnega centralnega spomenika osamosvojitvene vojne Slovenije leta 1991 v Posavju v Brežicah,« je zapisal. Ob tem je še spomnil, da imamo Slovenci kot narod bogato in častivredno zgodovino, v kateri smo dokazali, da veličina naroda ni v njegovi številnosti, ampak dejanjih. »Slovenska država je mlada po nastanku, majhna po številu prebivalstva in prostoru, a velika po dejanjih. Leta 1991 smo Slovenci s pogumnim, odločnim in enotnim delovanjem uspešno zaznamovali prostor in čas ter vojaško obranili samostojno in demokratično Republiko Slovenijo za nas in naše zanamce,« je še zapisal Teropšič.

Postavitev spomenika je v svoj delovni načrt za leti 2020 in 2021 uvrstilo tudi brežiško območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Kot mogoče predele v mestu, na katerih bi lahko stal spomenik, veterani navajajo med drugim park med Gimnazijo in Domom kulture v Brežicah, park pri nekdanjem domu Teritorialne obrambe in milice. Ob spomeniku naj bi uredili tudi park; zanj so veterani že predlagali ime, Park zmage.

Financiranje spomenika bodo verjetno podprle vse skupine v brežiški politični sestavi. Medtem ko vsaj na koncu priprav denar za postavitev simbola najverjetneje bo na voljo, bi se utegnile stvari nekoliko zapletati vmes. Tam bodo svojo vlogo igrali tudi občutki in vprašanja o tem, kdo je prvi predlagal postavitev spomenika in npr. kakšen natančno naj bo spomenik, da bodo v njem videli svojo duhovno navzočnost vsi, ki so sodelovali v eni in isti slovenski osamosvojitvi, a to danes razlagajo v nekaterih podrobnostih precej različno.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 16. januarja 2020

M. Luzar