DL: Osebna asistenca - Za samostojno življenje invalidov

17.2.2020 | 14:15

Ilustrativna fotografija (Vir: Fractals)

Ilustrativna fotografija (Vir: Fractals)

Janja Rajkovača

Janja Rajkovača

Do osebne asistence so upravičene osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami ne glede na dohodek – Je brezplačna – Vloga na krajevno pristojen CSD

Prvega januarja bo minilo leto dni od uveljavitve težko pričakovanega Zakona o osebni asistenci, ki ureja pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami. Storitev je za upravičence brezplačna, razen če ta prejema dodatek za pomoč in postrežbo. Takrat mora upravičenec izvajalcu osebne asistence (OA) plačati polovico prejemka.

Na območju, ki ga pokriva Center za socialno delo Dolenjske in Bele krajine z enotami Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika, je trenutno 39 uporabnikov osebne asistence in 109 uporabnikov komunikacijskega dodatka kot denarnega nadomestila. Kot je ocenila njegova direktorica mag. Irena Kralj, so bile osebe, ki so včlanjene v različna društva in zveze, že pred uveljavitvijo zakona seznanjene z izvajanjem osebne asistence. »Mogoče tudi zato, ker so večja društva in zveze registrirani kot izvajalci osebne asistence. Nekoliko težje pa je za tiste, ki nimajo dobro razvite socialne mreže,« je dodala.

KDO SO UPRAVIČENCI

Do osebne asistence je, kot že zapisano, upravičena oseba z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki: zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev; je državljan Slovenije ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; je stara od 18 do 65 let; živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko. »To so lahko osebe po poškodbi, ki je povzročila invalidnost, po kapi, osebe z bolezenskimi stanji, ki povzročajo gibalno oviranost, in z motnjami v razvoju,« je nanizala Janja Rajkovača iz novomeške območne enote Fractalsa, Zavoda za družbene inovacije s sedežem v Cerknici, ki je eden od izvajalcev osebne asistence ter na področju jugovzhodne Slovenije in tudi širše pomaga pri postopku pridobitve omenjene pravice, iskanju osebnih asistentov in izvajanju osebne asistence. »Če je vlagatelj imel pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je do nje upravičen tudi potem,« je posebej poudarila.

Osebna asistenca je fizična ali druga neposredna pomoč pri vseh opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma ali zunaj doma, da lahko živi samostojno in neodvisno ter je tako enakopravno vključen v družbo. »Storitve so prilagojene potrebam, željam in življenjskemu slogu uporabnika ter so namenjene osebni pomoči uporabniku, pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, spremstvu, pomoči na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu in komunikaciji. Invalid si osebnega asistenta oz. osebne asistente izbere sam in ga lahko kadarkoli tudi zamenja,« je orisala Rajkovača in dodala, da gre za storitev, ki se lahko izvaja vse dni v tednu.

Obstaja tudi komunikacijski dodatek, to pa je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki med storitvami osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Upravičenec se lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence do 30 ur na mesec ali denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenem v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sogovornica ugotavlja, da se jih večina sicer odloči za denarno nadomestilo, čeprav bi marsikdo bolj potreboval asistenta.

POSTOPEK DODELITVE

Vlogo za priznanje pravice do osebne asistence mora potencialni uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik vložiti na krajevno pristojnem centru za socialno delo, obrazec vloge pa je objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Vlogi ni treba prilagati dokazil o invalidnosti, uporabnik pa mora navesti, zakaj potrebuje osebno asistenco. Na podlagi vloge ga bo na domu obiskala strokovna komisija in z njim opravila razgovor ter z uporabo standardiziranega ocenjevalnega orodja ZOjA pripravila mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence, ki jo uporabnik potrebuje. Center za socialno delo nato na osnovi mnenja izda odločbo in vrednotnico o pravici. Uporabnik si bo potem izbral izvajalca osebne asistence in z njim pripravil izvedbeni načrt glede konkretnega izvajanja. Izvedbeni načrt bo izvajalec posredoval centru za socialno delo. Ob vsaki spremembi načina ali števila ur izvajanja osebne asistence je treba pripraviti nov izvedbeni načrt,« je postopek pojasnila Irena Kralj. Z izvajalcem osebne asistence, register izvajalcev je objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in z osebnim asistentom se dogovori o načinu, času in drugih vprašanjih izvajanja te pravice. Janja Rajkovača je dodala, da mora vlagatelj za uveljavljenje pravic do komunikacijskega dodatka priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti, vlogo pa prav tako oddajo na centru za socialno delo.

Med prednosti osebne asistence je Rajkovača poleg tega, da je brezplačna in prilagojena posamezniku, med drugim navedla, da pomoč osebnega asistenta pomeni tudi razbremenitev svojcev in bližnjih ter omogoča samostojno življenje zunaj celodnevnega institucionalnega varstva. »Je pa tudi priložnost za brezposelne in težko zaposljive osebe, saj za delovno mesto ni predpisane izobrazbe in izkušenj. Predvsem je pomembno, da ima čut do sočloveka in je pripravljena pomagati pri osnovnih opravilih, ki jih invalidna oseba potrebuje. Seveda so izkušnje dobrodošle, sicer pa poskrbimo za usposabljanje. Zakon namreč tudi veleva, da morata tako upravičenec kot osebni asistent pred začetkom izvajanja osebne asistence opraviti usposabljanje,« je še pojasnila Janja Rajkovača, ki je sicer sama socialna delavka. V Fractalsu imajo trenutno 14 osebnih asistentov in pet uporabnikov, vloge petih pa so v odločanju na centru za socialno delo.

Članek je bil objavljen v 52. številki Dolenjskega lista 27. decembra 2019

M. Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava