DL: (Ne)odločeno - Soglasje in precej neznank

18.1.2020 | 16:00

V času gradnje hidroelektrarne Brežice, iz katerega je fotografija, so bili prepričani, da bodo po dokončanju del lahko začeli graditi še zadnjo, Mokrice, a se je zapletlo. (Foto: M. L.)

Na območju hidroelektrarne Mokrice so načrtovalci že pred meseci zabili v tla količke. (Foto: M. L.)

Brežiški občinski svet dal soglasje za uporabno dovoljenje za akumulacijski bazen hidroelektrarne Brežice – Krška vas in Velike Malence še v nevarnosti – Infra in HESS: čakamo na okoljevarstveno soglasje – Enoten poziv državi

Brežiški občinski svet je na ponedeljkovi seji dal soglasje za uporabno dovoljenje za akumulacijski bazen hidroelektrarne Brežice. Toda sklep o tem so svetniki izglasovali šele po dolgi polemični razpravi.

Za soglasje je občino oktobra zaprosilo podjetje Infra in potem se je sestala projektna skupina za spremljanje gradnje hidroelektrarne Brežice in hidroelektrarne Mokrice. Ta je ugotovila, da graditelji hidroelektrarn še niso naredili vsega, kar bi morali, po že sprejetih državnih dokumentih.

Po ugotovitvah projektne skupine so v podjetju Infra odgovorili, da mora popraviti most čez potok Močnik ter cesto od Lenartove poti proti Vrbini, saj je uničena zaradi uporabe med gradnjo elektrarne. Na njivah ob elektrarni, kamor so med gradnjo odlagali material, je zemlja zdaj še nerodovitna. Ena ključnih brežiških pripomb pa je bila, da protipoplavna zaščita Krške vasi in Velikih Malenc ni zadostna.

Infra že odpravlja naštete pomanjkljivosti in jih bo tudi odpravila, je na brežiški seznam odgovoril na seji občinskega sveta v ponedeljek direktor podjetja Vojko Sotošek. Kot je poudaril, Infra lahko že zdaj odpravi navedene pomanjkljivosti, razen ene, to pa je nepopolna protipoplavna zaščita Krške vasi in Velikih Malenc. Obe vasi bodo namreč lahko zavarovali pred poplavami šele, ko bodo zgradili hidroelektrarno Mokrice. V pripravah na gradnjo te elektrarne so že zelo daleč, saj so pridobili že večino dokumentov in izvedli vrsto drugih postopkov, povezanih med drugim z odkupom zemljišč na območju bodoče hidroelektrarne. Toda, kot sta na seji pojasnila direktor Vojko Sotošek in direktor družbe HESS Bogdan Barbič, se gradnja hidroelektrarne Mokrice odmika, ker med dokumenti zanjo še manjka okoljevarstveno soglasje.

Omenimo, da je pristojni organ to soglasje enkrat že izdal, vendar so ga je potem umaknili zaradi pritožbe Društva za preučevanje rib Slovenije. Zdaj v pripravah na gradnjo čakajo na novo okoljevarstveno soglasje.

Brežiški občinski svet naroča družbama Infra in Hess ter državi, v imenu katere se je ponedeljkove seje udeležil direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar, naj pohitijo. Ko pravkar omenjeni naslovniki odgovarjajo, da so nemočni glede izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki je ključen korak k začetku gradnje hidroelektrarne Mokrice, jim občinski svet ponuja svojo rešitev, kot so svetniki povedali na ponedeljkovi seji. »Obstaja možnost, da hidroelektrarne Mokrice sploh ne bodo zgradili. Zato predlagam, da sedanji projekt gradnje razdelimo na dva ločena projekta,« je rekel Peter Dirnbek (Levica). Po Dirnbekovem predlogu bi zgradili protipoplavne nasipe ob Savi od hidroelektrarne Brežice proti Hrvaški meji tudi, če hidroelektrarne Mokrice (še) ne bi zgradili. S tem bi zavarovali objekte in naselja pred poplavami, kar je za Brežice najpomembnejše. Ali bodo energetiki potem zgradili še elektrarno, pa za Brežice niti ni tako pomembno, je sporočal Dirnbek. S predlogom o dveh ločenih gradnjah je ostal osamljen. Preostali svetniki so sicer zahtevali čimprejšnjo zaščito območja pred poplavami, vendar se strinjajo s tem, da naj vse objekte za protipoplavno zaščito in hidroelektrarno Mokrice gradijo sočasno, tako kot predvideva sedanji načrt. Po besedah Andreja Vizjaka (SDS), ki se je v preteklosti podpisal prvi med predlagatelji zakona o energetskem izkoriščanju spodnje Save in protipoplavni zaščiti, sta protipoplavni in energetski del v tem projektu neločljiva. Ne nadaljujemo, ampak s hidroelektrarno Mokrice verigo spodnjesavskih elektrarn zaključujemo, je na seji poudaril Vizjak.

Toda država mora pospešiti priprave na gradnjo hidroelektrarne Mokrice, so na seji zahtevali zagovorniki enotnega projekta, med katerimi so tako Vizjak in njegova svetniška skupina, in tudi nasprotna stran z Igorjem Zorčičem (SMC). Hidroelektrarna Mokrice in protipoplavna zaščita je zaključek gradnje spodnjesavske verige. Nas ne zanima, kako boste to naredili, zahtevamo, da to naredite, je večinsko svetniško stališče sporočil Jure Pezdirc (Lista Sonce); ne da bi katerega izmed omenjenih treh – Sotoška, Barbiča in Prohinarja – omenil posebej, naj bi ga slišali vsi trije, vsak po svojih pristojnostih.

Odziv direktorja družbe HESS je bil najjasnejši. Država je območje gradnje hidroelektrarne Mokrice razglasila za območje Nature 2000. Toda država ima možnost, da pomembne projekte razglasi za pomembnejše od Nature. Zato v zvezi s hidroelektrarno Mokrice ni vprašanje, ali elektrarna bo, ampak samo, kdaj bo, je dejal Bogdan Barbič.

Pobude, da bi protipoplavne nasipe zgradili ne glede na to, ali hidroelektrarna Mokrice bo ali je ne bo, občinski svet ni sprejel. Je pa omenjeno široko razpravo glede zagotavljanja protipoplavne varnosti strnil v sklep, da mora država čim prej pridobiti vsa dovoljenja za gradnjo hidroelektrarne Mokrice. Zdaj je nadaljnje dogajanje glede primera hidroelektrarna Mokrice nedvomno odvisno od tega, kako je kdo od zagovornikov gradnje vpliven v slovenski politični in bančni sestavi.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 14. novembra 2019

M. Luzar