DL: Gimnazija Črnomelj: Otroci niso zgolj strošek

30.7.2019 | 14:40

Prof. Vesna Fabjan, Vid Kavčič, Anže Rom in njun mentor prof. Marko Rožič (z leve) (Foto: M. B. J.)

Še zlasti ne, če so nadarjeni, a tega bi se morali bolj zavedati odgovorni v državi – Tako je prepričana prof. Vesna Fabjan, koordinatorica za mednarodna tekmovanja mladih raziskovalcev – Uspešna črnomaljska gimnazijca

Do lanskega leta so šli naši mladi raziskovalci z državnega tekmovanja težko naprej na mednarodnega. Vesna Fabjan, prof. geografije in zgodovine na črnomaljski gimnaziji, ki je koordinatorica za mednarodna tekmovanja mladih raziskovalcev iz naše države, je problem predstavila na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Na tej nevladni in neprofitni organizaciji z več kot 65-letno tradicijo dela z otroki in mladino so z razumevanjem sprejeli njen predlog.

Tako je ZOTKS pod svoje okrilje vzel udeležbo slovenskih mladih znanstvenikov na mednarodnih tekmovanjih na podlagi predhodnega izbora na državnem prvenstvu, ki poteka na murskosoboški gimnaziji. »Obstaja dvoje mednarodnih tekmovanj, in sicer ICYS za naravoslovno področje in ICYSS za družboslovno področje. Ta je bil lani prvič, na noge pa smo ga postavili mednarodni ocenjevalci iz Srbije, Indonezije in jaz, medtem ko je bilo naravoslovno tekmovanje že 26. Slovenija lahko na mednarodna tekmovanja pošlje po šest tekmovalcev, a na nedavno tekmovanje, namenjeno naravoslovnim znanostim, ki je bilo v malezijskem Kuala Lumpurju, so odšli trije, od tega dva iz črnomaljske gimnazije,« je zadovoljna Fabjanova.

Niko Farič iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je prejel bronasto odličje. Črnomaljska dijaka Anže Rom in Vid Kavčič, ki sta se tekmovanja udeležila prek projekta za nadarjene Rast, pa sta vsak za svoj plakat, s katerima sta predstavila nalogi, prejela zlati odličji. Anžetu iz tretjega letnika je bilo to že drugo mednarodno tekmovanje. Na ICYS v Beogradu je namreč osvojil bronasto priznanje za čitalec za branje Braillove pisave. Letos je pripravil nalogo s področja informatike o električni ključavnici za kolesa. Rom pravi, da bo poskušal narediti še kakšno raziskovalno nalogo, če bo priložnost. V letošnjem šolskem letu je bil uspešen tudi na državnih tekmovanjih iz geografije, kjer je osvojil zlato priznanje, pri matematiki in na eko kvizu pa srebrni.

Vid Kavčič, ki obiskuje prvi letnik, se je lotil raziskovalne naloge s področja fizike, naslov pa ji je dal Kako prelisičiti ocean. »Bistvo moje naloge je bilo, da sem iskal najbolj optimalen kot glede na smer vetra, pod katerim bo ladja najhitreje plula. Ugotovil sem, da ta kot ni vedno enak, ampak je odvisen od tega, kakšen je ugrez ladje. Izračuni so narejeni za zelo globoko vodo. Res je, da so te poti že prej nekoliko upoštevali, a jih niso znanstveno izračunali, kot sem jih jaz,« predstavi Vid, ki se mu zdi pomembno, da so stvari uporabne. Pravi, da ob opazovanju okolice dobi veliko idej, ki pa jih je treba razvijati. »Takšno raziskovalno delo se bistveno razlikuje od obvezne učne snovi. Navdušen sem nad regionalnimi centri za talente, ki sem jih spoznal v Srbiji. Imajo jih že 17 in v njih pomagajo vedoželjnim od 4. razreda osnovne šole in jim dajejo dodatne možnosti za njihov razvoj. Zakaj ne bi imeli kaj podobnega tudi v Sloveniji?« se sprašuje Vid, ki je v letošnjem šolskem letu prejel zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz logike, astronomije, navadne in razvedrilne matematike ter slovenščine, čaka pa še na rezultate z astronomske olimpijade.

Fabjanova poudarja, da je pomembno, da mladi razmišljajo logično ter širše in se ne omejujejo zgolj na učno snov. Zato se bori, da bi imeli v gimnaziji kot izbirni predmet raziskovalno delo. Poudarja, da bi bil že čas, da bi država nehala gledati na otroke, še zlasti na uspešne, kot na strošek.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 16. maja 2019

M. Bezek Jakše