DL: Črnomelj: Večja pozornost vedoželjni mladini

29.3.2019 | 14:40

Vesna Fabjan

Ko je črnomaljska profesorica Vesna Fabjan spoznala delo z nadarjenimi po svetu, se je odločila, da tudi v Črnomlju ustanovijo Center za vedoželjno mladino Bele krajine – Izobraževanje mladih kot investicija in ne strošek

Vesna Fabjan, profesorica geografije in zgodovine na Srednji šoli Črnomelj, se je v 18 letih, kar je zaposlena, veliko ukvarjala tudi z glasbo, plesom in različnimi športi, igro, organizacijo prireditev, izobraževanj, projektov … Poleg rednega dela v šoli se je ves čas trudila belokranjskim predšolskim otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem obogatiti odraščanje z dejavnostmi, za katere bi bili sicer v odmaknjenem okolju prikrajšani.

V zadnjih letih se veliko ukvarja z vedoželjno in nadarjeno mladino, s katero se kot koordinatorka in ocenjevalka udeležuje mednarodnih tekmovanj, na katerih mladi Belokranjci dosegajo dobre rezultate. »Na mednarodnih tekmovanjih in izobraževanjih sem spoznala številne učitelje in mentorje centrov za nadarjeno mladino, s katerimi smo se veliko pogovarjali o šolskih sistemih ter delu z mladimi. Razočarana spoznavam, da slovenski izobraževalni sistem še zdaleč ni najboljši. Teoretične vsebine, poudarek na učenju doma, pasivnost učencev v šoli, omejevanje kreativnosti učencev in učiteljev, prenatrpani učni načrti, neživljenjske in neuporabne učne vsebine, nesmiselna zakonodaja, nacionalni preizkus znanja in matura bi morali postati predmet razprave in prenove, saj jih je povozil čas. Šolski sistem ne sledi tehnološkemu razvoju, ki sloni na uporabnosti znanja in inovativnosti. Na izobraževanje mladih država ne bi smela gledati kot na strošek, ampak kot na investicijo. Tudi centrov za spodbujanje talentov nimamo, čeprav jih pozna večji del Azije, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter Amerike,« je kritična Fabjanova.

Primanjkljaj dejavnosti za pridobivanje dodatnega uporabnega in kreativnega znanja zunaj šole je po izkušnjah Vesne Fabjan še posebej opazen na odmaknjenih območjih, kot je Bela krajina, saj mladi nimajo enakih možnosti za razvoj svojih talentov kot sovrstniki v večjih mestnih središčih, veliko breme pa je na ramenih staršev. »Ko sem videla, kako delajo z mladimi po svetu, sem prišla na idejo, da ustanovim Center za vedoželjno mladino Bele krajine, ki bi mladim ponujal oblike učenja, kot so tabori, tečaji, delavnice, raziskovalno delo, ter seveda pridobivanje uporabnega znanja, višje nivoje znanja, povezovanje z lokalnim okoljem, drugačno umetnost, vodene izmenjave. Svojo idejo sem razvila v okviru projekta, ki je nastajal dobro leto. Nagovarjam vedoželjne, kajti prepričana sem, da je vsak otrok talent za določeno področje, le poiskati ga je treba,« je svoj projekt predstavila Vesna.

Idejo je Fabjanova lani spomladi predstavila na več učiteljskih konferencah, tudi na mednarodni, belokranjskima županjama in županu, na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, ZIK Črnomelj, Zavodu RS za šolstvo in Mladinskemu centru BIT. Povsod so jo dobro sprejeli, zataknilo pa se je pri financiranju. »Storitve centra bi morale biti dostopne vsem mladim in ne le eliti. Dogovarjala se bom z RIC Bela krajina, iščemo pa tudi način, kako bi center spravili pod okrilje črnomaljske občine, ki je lani dobila certifikat mladim prijazna občina. Tudi zato bi moral projekt centra za vedoželjno mladino kot vzorčen primer v državi postati stvar občine Črnomelj, v prihodnje pa bi morda prerasel tudi v belokranjski center,« načrtuje Fabjanova, ki meni, da bi bilo treba zaposliti koordinatorja za dejavnosti. Prepričana je, da bi se ga dalo financirati iz sredstev, ki bi jih dobili na razpisih, saj je veliko evropskih razpisov, ki spodbujajo delo mladih. Sicer pa bi center približali krajevnim skupnostim, predvsem pa bi prepustili mladim, da bi povedali, kaj si želijo. Seveda pa je Fabjanova tudi sama pripravljena sodelovati pri delu centra.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 17. januarja 2019

M. Bezek Jakše