DL: Dolenjsko mleko po vsem svetu - Pridelava težja, a mleko vrhunsko

3.9.2018 | 14:45

Najkakovostnejše mleko v omenjenem obdobju so imeli: Milan Kelšin iz  Žužemberka, Peter Gros iz Velikega Gabra in Franc Jurič iz Šmartnega na  Pohorju.

Najkakovostnejše mleko v omenjenem obdobju so imeli: Milan Kelšin iz Žužemberka, Peter Gros iz Velikega Gabra in Franc Jurič iz Šmartnega na Pohorju.

V kvotnem letu 2017/2018 sta Ljubljanskim mlekarnam največ mleka, kar  1.141.950 litrov, prodala Romana in Anton Koren (ni na fotografiji) iz  Brestanice, sledita pa jima Vinko Bogovič iz Leskovca pri Krškem z  1.102.268 litrov oddanega mleka in Jernej Strašek iz Straže pri Novem  mestu z 1.099.907 litri. Na fotografiji so dobitniki priznanj z  direktorjem mlekarne Tomažem Žnidaričem (levo) in direktorjem odkupa  mleka Antonom Jakljevičem.

V kvotnem letu 2017/2018 sta Ljubljanskim mlekarnam največ mleka, kar 1.141.950 litrov, prodala Romana in Anton Koren (ni na fotografiji) iz Brestanice, sledita pa jima Vinko Bogovič iz Leskovca pri Krškem z 1.102.268 litrov oddanega mleka in Jernej Strašek iz Straže pri Novem mestu z 1.099.907 litri. Na fotografiji so dobitniki priznanj z direktorjem mlekarne Tomažem Žnidaričem (levo) in direktorjem odkupa mleka Antonom Jakljevičem.

Širša Dolenjska s Posavjem je eno od treh območij v državi (poleg nje sta močni še Štajerska in Gorenjska), od koder Ljubljanske mlekarne dobivajo največ mleka – Mleko in izdelki v 52 držav sveta – Katere kmetije so tej mlekarni prodale največ mleka in katere so imele najboljšega?

Ljubljanske mlekarne na dan predelajo več kot pol milijona litrov mleka in celo več kot tretjina ga pride s širšega dolenjskega bazena, kot so nam potrdili na nedavnem tradicionalnem srečanju z dobavitelji, ki je letos, ko je bilo že 12. po vrsti, potekalo na Brezovici pri Novem mestu.

»Kljub nekoliko težjim pogojem za pridelavo se tukajšnji pridelovalci izjemno trudijo in so zelo dobro prilagodili sistem prireje, tako da lahko rečem, da je mleko, ki se prideluje na območju Dolenjske, izjemno kakovostno in tudi stroškovno zelo konkurenčno,« nam je na naše vprašanje o tem, ali dolenjski bazen še ostaja eden najpomembnejših za to mlekarno, odgovoril direktor odkupa Anton Jakljevič.

Mlekarstvo je edini del slovenske prehrambne verige, kjer smo z domačo proizvodnjo samozadostni oz. imamo celo presežke. Kot je v pogovoru za Dolenjski list poudaril direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič, zadruge več kot 30 odst. slovenskega surovega mleka izvozijo v Italijo, a je vseeno doma dovolj surovine tudi za domače mlekarne. »Gre za zelo kakovostno surovino, zato mleka ne iščemo zunaj, ampak kupujemo izključno slovenskega,« je poudaril.

ODKUP VSE VEČJI

Ljubljanske mlekarne so lani od 62 slovenskih zadrug in dobaviteljev mleka odkupile več kot 210 milijonov litrov mleka, kar je 11 odst. več kot leto prej, ko je odkup mleka že tudi zrasel za več kot 5 odst. Tudi za letos načrtujejo, da bo rast odkupa na ravni lanskega. Ljubljanske mlekarne s 54-odstotnim deležem ostajajo največji odkupovalec in predelovalec mleka v Sloveniji.

Kot pravi direktor Žnidarič, so imele lani za 13 odst. več prometa kot leto prej, pri čemer je povečanje delno na račun povečanega izvoza in delno zaradi dviga cen. »Uspelo nam je dvigniti ceno, a smo s tem pokrili le polovico dviga odkupne cene mleka. Tako smo na eni strani plačali osem milijonov evrov več za mleko in hkrati iztržili le štiri milijone več zaradi dviga cene mleka in mlečnih izdelkov. Ostalo smo morali poiskati v notranjih rezervah, tako da smo na koncu dosegli isti poslovni izid kot leto prej, s čimer smo zelo zadovoljni,« pojasni direktor.

Dodaja, da se je takšen ali še hujši padec poslovnega rezultata zgodil vsem večjim mlekarnam v Sloveniji in v Evropi. »Trgovci pa so tudi v letu 2017, kot že nekaj let zaporedoma, rasli s prometom in dobičkom, pri čemer velja poudariti, da tudi na račun nizkih dobavnih cen mleka in mlečnih izdelkov.«

ZA 40 ODST. VEČ V IZVOZ

Omenjeno štirimilijonsko razliko med dvigom odkupnih cen in dvigom prodajne cene so pokrili z zmanjševanjem stroškov v proizvodnji, logistiki in podpornih službah ter s pomočjo skupine Lactalis iskali nove trge po vsem svetu. Tako zdaj svoje izdelke prodajajo že v 52 državah, izvoz pa po količini predstavlja že 50 odst. skupne prodaje. Pospešili so marketing in na trg dali več kot 40 novih izdelkov, s čimer so še povečali tržni delež in ohranili prvo mesto na slovenskem trgu.

Kot poudarja direktor, so z vsem naštetim povečali proizvodnjo za 10 odst., odkup mleka za 11 odst. in zaposlili več kot 60 novih ljudi. Lanski dobiček je kljub omenjenim izzivom ostal na isti ravni kot leto prej, kar si v mlekarni štejejo za velik uspeh.

Velik uspeh je tudi 40-odstotno povečanje izvoza, do katerega je prišlo, kot pojasni Žnidarič, predvsem po zaslugi skupine Lactalis in povezav sestrskih podjetij po vsem svetu – od Azije, Afrike, Skandinavije do Kitajske. Kot nam je pojasnil, v Evropo izvažajo veliko svežih izdelkov, predvsem fermentiranih, v Skandinavijo jogurte z visoko vsebnostjo maščobe, v Italiji dosegajo zelo lepe prodajne rezultate z inovacijo Quark, sladoled prodajajo predvsem na Balkan, alpsko mleko pa na območje bivše Jugoslavije, kjer izvoz zelo raste. Na oddaljene trge Azije, Afrike in Bližnjega vzhoda prodajajo predvsem izdelke z daljšim rokom trajanja, kot je trajno mleko, a odpira se tudi trg za sladoled, ki ga že izvažajo v Izrael, kmalu pa ga bodo tudi na Kitajsko. »V izvozu imamo še rezerve, kajti tu je priložnost, da zapolnimo naše zmogljivosti,« pravi.

Ljubljanske mlekarne izvažajo že več kot 50 odst. svoje proizvodnje, a na naše vprašanje, kako se to pozna na prihodkih, Žnidarič odgovarja: »Iskreno povedano, na tujih trgih dosegamo dosti nižje cene – najnižje v Italiji in Grčiji, kjer je konkurenca izredno velika, na Kitajskem pa dosežemo celo višjo neto ceno kot v Italiji, čeprav je transport toliko dražji.«

PRILOŽNOST JE EKO

V prvih štirih mesecih letošnjega leta so bile odkupne cene mleka za 5 odst. višje kot v enakem obdobju leto prej. Na drugi strani pa se pritisk trgovcev in kupcev v izvozu na cene še nadaljuje in celo stopnjuje, s čimer se še povečuje razkorak med višjo odkupno ceno mleka in prodajnimi cenami. »Zato bo za nas velik uspeh, če bomo konec leta dosegli enak poslovni uspeh, kot smo ga lani,« meni direktor.

Direktor odkupa mleka Jakljevič nam je še povedal, da prihaja na trgu do izjemno hitrih kratkoročnih nihanj cen, kar je predvsem posledica večje ponudbe mleka v Evropski uniji po ukinitvi mlečnih kvot, hitrejših sprememb na domačem prodajnem trgu in globalnih sprememb v navadah potrošnikov. »Tako se je v letu 2017 mlečni sektor ukvarjal predvsem z vprašanjem, kako dolgoročno zagotoviti stabilno ceno mleka.«

Ljubljanske mlekarne vidijo veliko priložnost v predelavi ekološko pridelanega mleka, za katerega so, kot dobaviteljem zagotavlja direktor odkupa Jakljevič, pripravljene ponuditi konkurenčno ceno. S tem je na že omenjenem srečanju tudi pozval dolenjske, belokranjske in posavske pridelovalce, naj se odločijo za ekološko pridelavo, ki bi jim dolgoročno omogočila lažje preživetje.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 21. junija 2018

Besedilo in fotografiji: Breda Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava