VIDEO: Zbogom, legenda. Oliver s ''Cesarico'' tudi v NM, a nikoli več

29.7.2018 | 12:00

V Splitu je v starosti 71 let danes umrla legenda hrvaške glasbe Oliver Dragojević. Glasbenik je umrl davi ob 5. uri zjutraj v splitski bolnišnici, leto dni potem, ko so mu ugotovili, da ima pljučnega raka. Novico o njegovi smrti je Dragojevićeva družina sporočila časniku Slobodna Dalmacija.

Dragojević je bil eden od najbolj znanih hrvaških pevcev tako v domovini kot na območju nekdanje Jugoslavije. S svojo glasbo je osvojil srca na milijone ljudi, tudi v Sloveniji. V Novem mestu je denimo novembra leta 2013 nastopil v dvorani Leona Štuklja, od koder je tudi spodnji videozapis, ko je Oliver zapel ''Cesarico''. Na tem koncertu sta z njim zapela tudi pevska zbora Revoz in Pomlad.

Rodil se je v Splitu 7. decembra 1947. Že kot otroka so ga vpisali v tamkajšnjo glasbeno šolo, kjer se je naučil igrati klavir, nato pa še klarinet in kitaro. Prvič je javno nastopil na otroškem festivalu leta 1961 v Splitu s pesmico Baloni.

Kariero je začel leta 1963 kot pevec in klaviaturist splitske skupine Batali, prvi večji uspeh pa je doživel na Splitskem festivalu leta 1974, ko je prejel prvo nagrado občinstva s skladbo Ča će mi Copacabana.

Že prihodnje leto je v Splitu nastopil s pesmijo Galeb i ja skladatelja Zdenka Runjića. Šanson je postal njegov zaščitni znak, sodelovanje z Runjićem pa eden najbolj prepoznavnih tandemov na hrvaški glasbeni sceni, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Med največje uspešnice se uvrščajo Skalinada, Malinkonija, Oprosti mi, pape, Vjeruj u ljubav, Piva klapa ispo' volta, Nadalina in Karoca.

Dragojević je imel uspešno kariero tudi v samostojni Hrvaški. V ta čas sodi tudi njegova izvedba Cesarice avtorja Zlatana Stipišića Gibonnija.

V svoji karieri je posnel 23 studijskih albumov in številne kompilacije. Navduševal je tako stroko kot občinstvo ter nastopil v najbolj znanih koncertnih dvoranah na svetu, tudi v newyorški Carnegie Hall, londonski Royal Albert Hall, pariški Olympii in operni hiši v Sydneyju.

Oliver Dragojević - dalmatinski melos za vse generacije (biografija)

Oboževalce dalmatinskega melosa je danes pretresla vest, da je umrl Oliver Dragojević. Pevec je imel zvesto občinstvo tako v nekdanji Jugoslaviji kot tudi po razpadu države. V kolektivnem spominu bo ostal z uspešnicami, kot so Galeb i ja, Vjeruj u ljubav in Cesarice, pa tudi po svojem življenjskem slogu, ki je mnogokrat prešel v anekdote.

Z eno od anekdot se je glasbenega kolega na Facebooku spomnil tudi Vlado Kreslin: "Nekoč smo nastopili na istem koncertu z Oliverjem Dragojevićem. Sedela sva za odrom, in medtem ko nama je natakal Jacka, mi je dejal: "Moj Kreslin, nije teško nama, teško je našim ženama! (Moj Kreslin, ni težko nam, težko je našim ženam.)"

Dragojević je imel pogosto koncerte tudi pred slovenskim občinstvom, ki je pevca vzelo za svojega, pa tudi glasbenik je večkrat povedal, da rad poje Slovencem.

Veljal je za duhovitega, pronicljivega človeka. V intervjuju za časopis Dnevnik se je razgovoril tudi o simbolu galeba, s katerim so ga večkrat povezovali. "Galeb je v bistvu nikakršna ptica. Mrhovinar. Vendar pa je nosilec duha. Vidimo ga vsak dan in je simbol. To je podobno, kot če imaš v družini kriminalca. Res je kriminalec, vendar pa je na nek način tudi vzor, ker je ego, osebnost. Najmočnejši. Nekdo, ki mu slediš. Tako to gre," je v svojem stilu povedal Dragojević.

Bil je osebnost z velikim talentom in karizmo, ki je karierno uspela preživeti razpad Jugoslavije. Njegovi koncerti doma in po svetu so bili največkrat razprodani.

Pri založbi Croatia Records je ob Dragojevićevem 70. rojstnem dnevu izšel album Dueti. Nanj je bilo vključenih 17 njegovih uspešnih sodelovanj, med njimi letošnja uspešnica Ako voliš ovu ženu, ki jo je posnel z Željkom Bebekom, ter skladbi Nije htjela s Kemalom Montenom in U ljubav vjere nemam z Gibonnijem.

Dragojević je bil po poreklu iz Vele Luke na otoku Korčula, kjer je preživel otroštvo. V Splitu je obiskoval glasbeno šolo, najprej se je učil klavir, nato klarinet in kitaro. Prve vidnejše uspehe je požel že leta 1963 kot pevec in klaviaturist splitske skupine Batali. Na tekmovanju hrvaških ljubiteljskih pevcev je zmagal z izvedbo pesmi Yesterday.

Festivalski debut je imel v Splitu leta 1967, na katerem ni imel večjega uspeha. Med letoma 1967 in 1972 je nato igral po zahodnoevropskih klubih, krajši čas je sodeloval z Dubrovniškimi trubadurji, s splitsko skupino More, poleti leta 1974 pa se je ponovno pridružil skupini Batali. Od takrat je prejel številne najprestižnejše festivalske in diskografske nagrade, veliko hrvaških glasbenih nagrad porin in državno nagrado Reda Danice hrvatske.

Njegova glasba je bila sprva močno pod vplivom dalmatinske folklore, v 90. letih pa je nekoliko opustil dalmatinski melos in se usmeril v globalne glasbene trende. Posnel je številne studijske albume in plošče v živo. S svojim glasom, interpretacijami in emocijami se je dotaknil številnih generacij.

Od leta 1974 je bil poročen z Vesno Dragojević. Imel je tri sinove, Davorja, Damirja in Dina. Ena od njegovih velikih ljubezni je bilo tudi morje.

STA/mk