Najboljši tamburaši in mandolinisti bodo brenkali na festivalu v Mokronogu

14.4.2018 | 08:40

Na srečanju izbranih tamburaških skupin, ki bo v soboto, 14. aprila 2018, ob 18. uri, bo sodelovalo osem odraslih zasedb in dva otroška orkestra iz Slovenije ter gostujoča skupina iz Hrvaške. Prireditev, ki ima tekmovalni značaj, bo potekala v dvorani Upravno kulturnega središča v Mokronogu, spremljala pa jo bo strokovna komisija v sestavi mag. Damir Zajec, Vladimir Hrovat in Igor Kudeljnjak.

Prireditev bo potekala v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki preko vsakoletnih državnih festivalov tamburaških in mandolinskih skupin skrbi za razvoj te ljubiteljske dejavnosti.

V Sloveniji deluje preko 50 tamburaških in mandolinskih skupin, v zadnjih letih je vse več otroških. Zato je bil v letu 2017 v okviru tradicionalnega Festivala tamburašev in mandolinistov izpeljan prvi festival, namenjen otroškim skupinam. Na letošnjem festivalu bosta dva otroška tamburaška orkestra prikazala nove smernice in razvoj otroškega tamburaškega ustvarjanja.

Na sobotnem srečanju bodo nastopile naslednje zasedbe:

Tamburaški orkester Modrijančki, Mlajši Tamburjaši, Tamburaška skupina Kulturnega društva Međimurje Velenje, Tamburaška skupina Metliške folklorne skupine Ivan Navratil, Tamburaški orkester Cirkovce, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče, Tamburaški orkester Šmartno, Tamburaški orkester KUD Majšperk, Kulturno društvo Vipavski tamburaši, Tamburjaši in Tamburaški orkester “Stjepan Bujan- Stipić” Čakovec.

Povečano zanimanje za inštrument med otroki lahko pripišemo tudi dejstvu, da se lahko najmlajši že nekaj let v okviru rednega učnega načrta učijo tamburice tudi v glasbenih šolah. Tamburica je glasbilo s strunami, sorodno ruski balalajki, ukrajinski banduri, španski kitari … Obstajajo različne velikosti in imena tamburic. Za najvišje tone so najmanjše – bisernice. Za srednje tone so brači, za nižje čelo tamburice, za spremljavo bugarije, medtem ko se za najnižje tone uporabljajo največje – berde. Na tamburico se najpogosteje igra s trzalico. Tamburico se lahko igra kot solo inštrument. Navadno se v ta namen uporabi bisernica ali brač.

Sicer pa ima tamburaštvo pri Slovencih dolgo zgodovino, saj se je v obliki folklornih ansamblov razvijalo skozi celotno 19. stoletje, tamburaški orkestri, kot jih poznamo danes, pa so se začeli uveljavljati zadnje desetletje 19. stoletja. Sprva so bili namenjeni narodnemu buditeljstvu in izvajanju slovenskih pesmi, kasneje pa je tamburica potonila v pozabo, njen zven so ohranjale le folklorne skupine za spremljavo plesa. Pred leti, ko je ponovno zraslo zanimanje za etno-folk glasbo, pa je tamburica postala spet zelo priljubljen inštrument.

Da bi se ta trend nadaljeval in bi se tamburaška dejavnost razvijala, je JSKD pred skoraj štirimi desetletji pričel organizirati državne revije tamburaških in mandolinskih orkestrov. Medijsko spremljane tamburaške revije in povečana publiciteta sta spodbudili nekatere skladatelje k komponiranju tamburaških skladb. Kmalu so bili boljši orkestri na takšnem tehničnem in umetniškem nivoju, da so zagotavljali kakovostno izvedbo skladb, kar je skladatelje spodbudilo k ustvarjanju novih del. Toda, ni bilo vedno tako lahko, saj so akademski skladatelji večinoma slabo poznali možnosti tamburice kot orkestralnega inštrumenta, in so si potemtakem tudi oni morali pridobiti nekaj izkušenj.

Napredek tamburaštva je bil izrazitejši v področjih, kjer so orkestri uspeli vzgojiti svoj lastni umetniški kader. Tamburica je danes v Sloveniji spoštovan in upoštevanja vreden inštrument. Večina orkestrov igra danes na kakovostne tamburice, večina jih igra s pravimi tamburaškimi trzalicami, kar se neposredno pozna na intenziteti in voluminoznosti zvoka ter dobri artikulaciji.

Tamburica je postala enakopravni inštrument v nižjih glasbenih šolah, Ministrstvo za šolstvo pa je potrdilo učni načrt in cilje. V nekaj zadnjih letih je prišel novi rod tamburašev, tistih, ki so pred desetimi leti začeli organizirano igrati po novih smernicah, dandanes pa so nekateri akademsko izobraženi glasbeniki. Prav ti mladi ljudje so postali nova gonilna sila napredka tamburaštva v Sloveniji.

Danes že skoraj vsi orkestri imajo svoj lastni, izobraženi, pedagoško-umetniški kader. Program večine orkestrov je pester in kakovosten in vsi si zelo prizadevajo, da bi bili še boljši. Večina tamburašev se zdaj počuti enakovredne tamburašem iz drugih, tamburaško razvitejših področij, v isti sapi pa je treba pripomniti, da ti niso nikoli gledali na slovenske tamburaške poniževalno ampak vedno spoštljivo in upoštevajoče. Celo, ko je bila večina slovenskih tamburašev na zelo nizkem tehničnem in umetniškem nivoju, so bili tamburaški kolegi iz Hrvatske, Srbije in Bosne vedno pripravljeni pomagati.

O kakovosti tamburaštva priča dejstvo, da danes slovenski tamburaši sodelujejo v nekaterih občasnih orkestrskih zasedbah, na primer s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije ob državnih proslavah ali z opernim orkestrom SNG Ljubljana. Trenutno je v teku projekt slovenskega tamburaškega orkestra, ki izvaja tamburaške avtorske skladbe slovenskih skladateljev. Ta veliki tamburaški orkester sestavljajo najboljši slovenski tamburaši. V tem projektu so angažirani JSKD, najboljši slovenski dirigenti in nekateri solisti.

Daniel Leskovic,
svetovalec za inštrumentalno glasbo pri JSKD