Pohod na Ostri vrh; kot po tunelu skozi zimski gozd

20.2.2018 | 12:20

Pohod na Ostri vrh; kot po tunelu skozi zimski gozd
Pohod na Ostri vrh; kot po tunelu skozi zimski gozd

V soboto, 17. 2. 2018, smo imeli pohod na Ostri vrh, ki ga je organiziral mladinski odsek PD Krka Novo mesto. Sobotno jutro sprva res ni obetalo razglednega ali sončnega pohoda po visokem snegu. Kljub temu se nas je skupina 11 planincev, 7 odraslih in 4 otroci, odpravila z avtomobili proti Brezovi Rebri. Načrtovano pot iz Rdečega Kala smo prilagodili razmeram in se podali na pot iz druge smeri. Zaradi snega smo se odločili pustiti avtomobile na Planem pred hišo znanke, ki je bila našega obiska prav vesela.

Po še vedno oblačnem jutru smo se v zimski opravi odpravili proti Frati. Malo pred Frato smo skrenili levo in po markirani poti gazili v cel sneg, ki ga je na tem območju kar veliko. Gozd je bil v snegu naravnost čaroben. Odtisi različnih živali v snegu so nas spomnili, da smo v njem le obiskovalci. Na določenih, malo bolj izpostavljenih mestih, smo imeli kar precej dela s podrastjo, ki jo je težki sneg zvil do tal, mi pa smo se morali prebiti skoznjo. Mlajšim udeležencem pohoda je bilo to najbolj zanimivo, saj smo hodili kot po tunelu. Skozi gozd nas je pot vodila najprej proti Lovskemu domu Dobrnič, kjer smo pomalicali in se nato pognali na Vrh. Smešno, da je poimenovan Ostri vrh, saj v resnici ni ne tako visok in tudi ne tako oster. Na vrhu nas je pozdravilo sonce. Kar žal nam je bilo, ker vrh ni razgleden, le skozi debla je bilo mogoče zaznati kraje okrog 523m visokega hriba.

Po obveznem fotografiranju in žigosanju knjižic smo se po isti poti odpravili do Frate. Prijetno nas je presenetil ambient prenovljenega Doma na Frati, prijazna postrežba in domačnost. Po krajšem počitku smo se vrnili na Plano do svojih avtomobilov, kjer smo bili s strani gospe Anice postreženi s sveže pečenimi kruhki in čajem. Tako se je naš pohod, v prijetni družbi ljubiteljev gora in narave, končal na najlepši možni način. Otroci so najbolj uživali v globokem snegu, odrasli pa v tihoti gozda in prijetnem klepetu, ki nas je spremljal na celotni poti.

In ko ob koncu pohoda otroci povedo, da je bil to spet en najlepši dan v življenju, vem, zakaj si vsak mesec vsaj enkrat odtrgam čas in ga kvalitetno preživim s svojimi otroki. Vsi smo na koncu zadovoljni, pa še nekaj koristnega smo spet naredili zase in za svoje zdravje.

Andreja Bartolj Bele

Galerija

_zpohod (01)
_zpohod (02)
_zpohod (03)
_zpohod (04)
_zpohod (05)
_zpohod (06)
_zpohod (07)
_zpohod (08)
_zpohod (09)
_zpohod (10)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava