DL: Portret tedna - Jože Pršina

19.2.2018 | 12:50

Življenje in delo Jožeta Pršine iz Dolenjskih Toplic bi lahko ponazorili z besedami pokojnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja: »Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti,« s tem da bi to izjavo razširili še na občino. In prav to je ob letošnjem občinskem prazniku, ko je prejel najvišje priznanje občine – grb občine Dolenjske Toplice, tudi položil na srca Topličanom. Iz njegovih besed veje ljudska modrost, zdrava kmečka pamet, ki pa je po njegovem mnenju danes zelo manjka na vseh področjih.

Februarja prihodnje leto bo Pršina dopolnil 85 let in izhaja iz družine, ki je zelo zaznamovala sam kraj in tudi kasneje novonastalo občino Dolenjske Toplice. Tu živi od rojstva, pravi, da je služil že v petih državah, pa iz Toplic ni nikamor odšel. No, ne ravno dobesedno, obiskal je dobršen del sveta, bil je v Rusiji, Ameriki, Turčiji, Angliji, državah Evrope, vse z namenom, da bi kaj videl in se kaj naučil. Prvo službo je našel v tovarni čevljev Bor, nato v kmetijski zadrugi, upokojitev pa je dočakal na bencinskem servisu Petrol v Vavti vasi. Hkrati je na noge postavil tudi kmetijo, prihodnje leto bo 40 let, odkar so se pri Pršinovih usmerili v perutninarstvo in prodajo jajc. Hitro je namreč izračunal, da s prirejo mleka na kmetiji sredi Dolenjskih Toplic ne bo lahko. Začeli so s 300 kokošmi, danes pa jih imajo okoli 4000.

V politično življenje topliške doline se je vključil po prihodu iz služenja vojaškega roka. »Kmalu zatem so potekale volitve za tedanji svet občine Straža-Dolenjske Toplice. V socializmu je bil vedno le eden kandidat, predvsem iz partijskih vrst. In ljudje so godrnjali, kakšne so to volitve, če je le en kandidat. Tako so me predlagali za odbornika in dobil sem 80-odst. podporo,« se je spominjal. Čez dve leti so občino ukinili in nastala je ena velika novomeška, kar, meni, ne bi bilo nič narobe, če se ne bi centraliziral tudi denar. »Tako smo Topličani zidali s samoprispevkom, prvi je bil za vodovod, drugi za šolo,« je pristavil Pršina, ki je kot dolgoletni predstavnik zastopal interese krajevne skupnosti Dolenjske Toplice, ko je še sodila pod okrilje novomeške občine. Ko je dozorel čas, da se Dolenjske Toplice osamosvojijo, je pomembno vlogo odigral pri osnovanju lastne občine, vključil pa se je tudi v slovensko politiko, v Slovensko ljudsko stranko in bil tudi njen občinski svetnik. »Popolnoma prav je bilo, da so se občine osamosvojile, predvsem zaradi denarja, ki ga dobijo. Zdaj lahko kandidirajo tudi za evropska in državna sredstva, kar kot krajevna skupnost ne morejo,« je prepričan.

Jože Pršina je vseskozi ostal zvest svojim prepričanjem. »Nikoli nisem glasoval po naročilu. Vedno sem imel oster jezik, a čisto vest in čiste račune, tako da lahko vsakemu pogledam v obraz, levim in desnim. To znajo nekateri ceniti, drugi pač ne. Včasih je bilo poštenje vrednota!« je odločno povedal. Tudi danes spremlja aktualno politiko in kritično ocenjuje dogajanja, v tem duhu živita in delujeta tudi njegova sinova Aleš, ki je prevzel vodenje kmetije, in Marko. To ga še posebej veseli in upa, da bodo temu sledili tudi štirje vnuki in vnukinja. Pri tem pa ne pozabi povedati, da vsega tega, kar je delal, tudi kot soustvarjalec kulturnega življenja v kraju, med drugim je kar štiri desetletja pel v različnih pevskih zborih, ne bi bilo brez podpore soproge Cilke. Še danes je zelo dejaven, med drugim še vedno vestno skrbi za gozd, imajo ga 25 hektarjev, za vinograd z okoli 900 trsi, vozi traktor …, tako da je že kar umetnost, da ga najdeš doma.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 28. septembra 2017

Mojca Žnidaršič