DL: Revolucija po stotih letih

2.2.2018 | 09:45

Ob stoletnici oktobrske revolucije so se o njej pogovarjali zgodovinarja Jure Gašparič in Aleš Gabrič ter politolog Anton Bebler. (Foto: I. Vidmar)

Oktobrska revolucija danes, četrt stoletja po padcu berlinskega zidu in po razpadu Sovjetske zveze, počasi izginja iz naše zavesti, čeprav gre za prelomni dogodek svetovne zgodovine, ki je temeljito spremenil svetovni politični zemljevid in vplival na razvoj demokracije in odnos do človekovih pravic in socialne ureditve tudi na zahodu.

6. in 7. novembra je minilo sto let od znamenite oktobrske revolucije oziroma od ključnih dogodkov v Petrogradu, ob tej priložnosti pa so v četrtek v Knjižnici Mirana Jarca o sami revoluciji in njenih posledicah za ves svet na okrogli mizi razpravljali politolog, obramboslovec in nekdanji diplomat dr. Anton Bebler ter sodelavca Inštituta za novejšo zgodovino, zgodovinarja dr. Jure Gašparič in novomeški rojak dr. Aleš Gabrič, ki je pogovor tudi vodil.

Gabrič je v uvodu spregovoril o latinskem izvoru besede revolucija (ponovno obrniti) in prvih revolucijah v zgodovini vse od angleške slavne revolucije iz leta 1688, ko brez prelivanja krvi preženejo Jakoba II. in na prestol pokličejo njegovega zeta Viljema Oranskega III., ki potem podpiše deklaracijo pravic parlamenta in francoske revolucije, ki je prek Ilirskih provinc prinesla veliko sprememb tudi v naše kraje.

"V nasprotju s splošnim prepričanjem je oktobrska revolucija minila brez prelivanja krvi, prišlo je zgolj do kakšne naključne žrtve. Ljudje so bili naveličani tistega, kar je bilo prej, niti vojska ni želela braniti dotedanje oblasti, imela je dovolj bitk, v katerih so sodelovali slabo opremljeni in izurjeni vojaki. Sprememba je bila zelo mirna, revolucionarji so v zimski dvorec brez boja vstopili skozi zadnja vrata. Naslednji dan so izdali odlok o miru in javnosti diplomacije, po katerem so objavili tudi dokumente o sklenjenih zavezništvih v prvi svetovni vojni, ki zadevajo tudi nas. Iz teh dokumentov izvemo, kako so Angleži spet nekomu (Italijanom) obljubljali nekaj, kar ni bilo njihovega, to je pol Slovenije. Drugi odlok je bil odlok o zemlji, ki je bil znak pragmatizma nove oblasti, saj so z njim ljudem dali tisto, kar so si želeli. Ljudje so tedaj imeli občutek, da se jim obeta socialno pravičnejši red. Da bi se izognili revoluciji v veliki krizi med obema vojnama, tudi v vlade spuščajo socialiste, ki dosežejo številne stvari, na katere prej niti pomisliti ne bi mogli, na primer plačan letni dopust, žensko volilno pravico in številne socialne pravice," je v uvodu povedal Gabrič in dodal, da je ruska revolucija močno vplivala na ves svet, ki je začel upoštevati zahteve delavstva in je postalo prej nazamisljivo nekaj povsem normalnega.

Dr. Anton Bebler je pojasnil, da velika oktobrska revolucija niti ni bila tako velika, saj se tistega dne ni zgodilo nič takega: "Praktično edini strel je bil izstreljen iz križarke Aurora, pa še pri tem je šlo za slepi naboj. Po telegrafu so v svet poslali Leninovo sporočilo, da je odstavljena začasna vlada. Predsednik vlade je odpotoval iz zimske palače, v kateri je pustil ministre, v uniformi srbskega oficirja v avtu ameriškega veleposlaništva z ameriško zastavo. Hotel je narediti nekaj takega, kot je ob spodletelem vojaškem udaru v Turčiji naredil Erdogan, a se je uštel. Prava revolucija se je začela šele februarja z odstopom carja Nikolaja II., ki ga nihče ni hotel nadomestiti, avgusta pa so razglasili republiko. Boljševiki so si tedaj za cilj zadali odpravo kapitalizma in ostankov fevdalizma po vsem svetu, saj so verjeli, da ne bodo mogli zdržati, če se revolucija ne bo razširila na ves svet. Tam, kjer jim ni uspelo, so nastale nove države, kot so Finska, Litva, Latvija, Estonija in Poljska. Ruska revolucija je po drugi svetovni vojni močno spremenila politični zemljevid Evrope, Azije in tudi Amerike, saj so nastale številne nove komunistične države, ki so posnemale ruski sistem. Na zahodu komunistične stranke sicer niso bile sposobne prevzeti oblasti, so pa močno vplivale na ureditev in na zakonodajo. Ruska revolucija je tako posredno pomagala obrzdati divji kapitalizem in tudi na zahodu ustvariti neke vrste socialne države," je med drugim povedal Bebler in dodal, da so bile ideje ruskih komunistov privlačne, posledice revolucije pa hude od razlastitev do rdečega terorja. Ruski totalitarizem je tako močno vplival na pojav nacizma v Nemčiji in fašizma v Italiji. Hitler je tako med drugim rekel, da je socialist in da se v marsičem strinja s komunisti, da se od njih razlikuje le po taktiki. Bili so na neki način ideološko povezani.

Jure Gašparič je skušal odgovoriti na vprašanje o pomenu ruske revolucije danes. Pred 50 leti, ko je bil komunizem na višku, je bila pod njim tretjina sveta. Tedaj so na rusko revolucijo gledali z vidika blokovske delitve sveta. Vendar revolucija ni samo teror, je tudi mentalni proces, ki odpira nova obzorja. Ko se je revolucija zgodila, mediji do nje niso bili tako kritični, pisci so sprva zgolj z različnih zornih kotov razmišljali o tem, kaj to prinaša, šele konec dvajsetih in v tridesetih letih se je pojavilo ostrejše nasprotovanje. Pri nas se je odločno proti postavila ljudska stranka, ki je nastopila s sloganom Prihodnost bo ali črna ali pa rdeča, zato volite nas. Še vedno pa je ostalo razmišljanje, da je to nekaj novega, da se da tudi drugače. Rusija je postala industrijska država, odpirala je univerze, postala je pomemben dejavnik mednarodne politike. Vse pa se je spremenilo konec 80. let, ko je na zadnji veliki paradi v Moskvi leta 1987 tedanji sovjetski predsednik Gorbačov govoril o prelomnem trenutku. Tri leta kasneje je oktobrska revolucija izgubila ves svoj sijaj.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 16. novembra 2017

I. Vidmar