DL: Mlin v Pišecah spet melje - Bilo jih je veliko, ostal je samo eden

17.1.2018 | 12:20

Obnovljeni mlin in na njegovem kolesu potok Gabernica

  Iz žita tukaj nastane moka. Mar to res vedo vsi?

Z lepo mislijo o pišečkih mlinih in mlinarjih

Učenci Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece. Mogoče ugibajo tudi, ali v mlinu straši ali ne.

Mlinar (Vinko Lesinšek) in pišečki očanec (Ivan Šeler), ki je, opirajoč se na palico, prinesel na hrbtu težko vrečo žita v vaški mlin.

V Pišecah se znova vrti mlin ob potoku Gabernica, potem ko so ga slovesno odprli 25. oktobra. Mlinarstvo je bilo v prejšnjih stoletjih pomembna obrtniška dejavnost na območju Pišec, ob Gabernici je delovalo kar šestnajst mlinov.

Gabernica nikoli ne presahne in ima vse leto približno enako količino vode. Ker mnoge druge potoke poletje običajno zniža in v mlinih ob njih zaradi pomanjkanja vode niso mogli mleti, so v mline v Pišece nosili žito celo iz Hrvaškega zagorja.

O tem je govorila med drugim predsednica Turističnega društva Pišece Anica Butkovič, ko je nagovorila udeležence odprtja mlina. Mlin so domačini zgradili leta 1869, njegov lastnik je bila družina Varlec iz Podgorja. Potem je mlin zamenjal nekaj lastnikov, pri čemer se ga je prijelo ime farovški oziroma župnijski mlin. Leta 1973 ga je odkupila krajevna skupnost in ga dala v upravljanje turističnemu društvu. Z manjšimi popravili in vzdrževanjem se je vrtel do leta 2004, ko je obstal za več let.

V Pišecah so se potem odločili, da ga spet poženejo. »Sanjali smo o obnovi notranje opreme, ki je bila popolnoma dotrajana, in ponovnem mletju. Na poti do uresničitve sanj se je pojavljalo ogromno preprek. Zmanjkovalo nam je sredstev, prostega časa in tudi znanja. Tu bi lahko kdo pomislil, kako znanja, pri takšnem tehnološkem napredku v svetu. Tu nam sodobna tehnologija ni dosti pomagala, ampak izkušnje naših dobrih mojstrov. Ure in ure, dneve in dneve so se preizkušali in spoprijemali z izzivom. Uspelo jim je. Mlin melje,« ob odprtju ni skrivala veselja Anica Butkovič, ki je povedala tudi, da so za to, doslej zadnjo obnovo najbolj zaslužni Rajko Volčajnšek, Jože Zagmajster, Edo Molan in Vinko Lesinšek.

Ob mlinu, ko se je zdaj znova zavrtel, se je zbralo veliko ljudi. Navzoči brežiški župan Ivan Molan je ob taki množici menil, da mlin domačinom očitno pomeni zelo veliko. Mlin je dediščina, ohranjanje tovrstne dediščine podpira tudi občina Brežice, kot je spomnil. »Marsikateri otrok danes ne ve, kako nastane kruh,« je rekel Molan, prepričan, da pišečki mlin pri tem lahko pomaga razjasniti to skrivnost.

Nedaleč stran od mlina je Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece. Ta ustanova tudi sama skrbi za ohranjanje dediščine, kot je ob odprtju mlina dejala ravnateljica Nuška Ogorevc. Odprtje mlina je po besedah ravnateljice sovpadlo s še enim pomembnim dogodkom v Pišecah, z mednarodnim taborom, ki ga je letos že osemnajstič organizirala pišečka šola.

Mlin, če naj melje, mora imeti žito. In tudi za to so poskrbeli ob odprtju, ki spada med dogodke ob prazniku občine Brežice in ki je minilo tudi v znamenju pesmi Ženskega pevskega zbora Orlica Pišece in nastopa folklorne skupine učencev Osnovne šole Maksa Pleteršnika ter hudomušnega nagovora Pšečke Mice. Anica in Tone Kranjčič s Silovca sta namreč s kočijo pripeljala mlet v mlin, Ivan Šeler je v mlin prinesel vrečo kar na hrbtu.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2017

Besedilo in foto: M. Luzar