Pametne vasi v Beli krajini: Nič ne pomaga, če smo lačni

15.1.2018 | 12:00

Franc Bogovič

Jože Cajnar

Publika

Omizje na temo »Pametne vasi v Beli krajini - nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja«, ki sta ga v petek, 12. 1., pripravila evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) in direktor Kmetijske zadruge Metlika ter predsednik OE KGZS Dolenjske in Bele krajine Jože Cajnar, je osvetlilo izzive, s katerimi se soočajo v Beli krajini predvsem na področju kmetijstva, zadružništva, infrastrukture in širokopasovnih povezav, kot tudi priložnosti, ki ji v regiji vidijo na področju modernizacije in novih tehnologij, ki jih nezadržno prinaša aktualni razvoj digitalizacije. Polno dvorano Vinske kleti Metlika in govorce je pozdravil župan Občine Metlika Darko Zevnik, ki je predstavil tudi razvoj Občine Metlika s poudarkom na razvoju širokopasovnega omrežja.

Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), je uvodoma ob uvodni predstavitvi koncepta »Pametnih vasi« ter pripravljalnega ukrepa »Pametna podeželska območja v 21. stoletju« opozoril na ključne izzive za evropsko in slovensko podeželje v prihodnjih desetletjih. Med njimi je eden prvih demografski izziv, saj trendi kažejo staranje podeželske populacije in izseljevanje v urbana okolja. Drug izziv je infrastrukturni: podeželje zaznamuje slabši dostop do širokopasovnih omrežij, večje razdalje med lokacijami, dražja gradnja in vzdrževanje infrastrukture, slab ali neobstoječ javni prevoz. Tretji izziv je kmetijski: vpliv na okolje, potrebe po višjih hektarskih donosih, opuščanje kmetovanja, primanjkovanje delovne sile za sezonska dela in vprašanje, kako ohraniti planet in l. 2050 prehraniti skoraj 10 milijard ljudi. Četrti vidik je po Bogovičevih besedah socialni: ni delovnih mest ali drugih priložnosti za zaslužek, otežen je dostop do socialnih in zdravstvenih storitev. Globalizacijski trend predstavljajo peti vidik: digitalizacija in avtomatizacija, novi poslovni procesi in koncepti (npr. delitvena ekonomija), šestega pa še zakonodaja in regulativa, pri čemer gre za usklajevanje hitrega razvoja in hkrati spoštovanja pravic vseh deležnikov, varstva osebnih podatkov, delovno-pravnih vprašanj … Bogovič v EU akciji za pametne vasi vidi priložnost za Slovenijo, ki po njegovem trdnem prepričanju lahko postane vodilna v razvoju novih tehnologij na področju razvoja podeželja. »Ne bodimo zgolj sledilci, ampak prvi na področju pametnih vasi,« je v Metliki poudaril Bogovič.

Jože Cajnar, direktor KZ Metlika in predsednik OE KGZS Dolenjske in Bele krajine, je spregovoril o razvoju in pomenu zadružništva ter izzivih v prihodnje ter vlogi KZ Metlika. »Hrana je najbolj strateška surovina. In vedno bolj bo. Kajti nobena tehnologija nam ne pomaga, če smo lačni. Sta pa digitalizacija in robotizacija izredni izziv. Omogočata nam, da se mali prilagodimo velikim sistemom,« je dejal Cajnar. Izpostavil je tudi pomen zadružništva, ki se je pojavilo konec 19. stoletja kot odgovor na rast moči trgovcev, a so bile zadruge po osamosvojitvi zanemarjane. Po njegovem bi država morala zopet vlagati v zadružništvo, sicer pa KZ Metlika že veliko vlaga v tehnologijo za nadzor poslovnih procesov.

Luka Lovšin, turistično podjetje GTM (Hotel Bela krajina in Kamp Podzemelj), je predstavil razvoj turizma v Beli Krajini. »Bela krajina je pravljična dežela, polovica jo je pod Naturo 2000, poleg naravnih danosti ima bogato kulturno izročilo,« je dejal Lovšin, ki digitalizacijo vidi kot pomoč pri razvoju, saj jim pomaga pri rezervacijskih orodjih, aplikacijah za turiste. Opozoril pa je še na problem pokritost z wifi signalom v Beli krajini.

Jurij Janžekovič, inženir strojništva in mladi kmet, je predstavil razvoj domače kmetije, na kateri uvaja nove tehnologije pri poljedelstvu in upošteva smernice ohranjanja okolja z minimalno obdelavo tal ter minimalno porabo stroškov. Največji izziv vidi v preciznem kmetovanju.

O možnosti sodelovanja kmetijskih in lokalnih gospodarstev z IT podjetji je govoril Simon Kozina, ustanovitelj IT podjetja SIMPLIFY - računalniške storitve. »Priložnosti digitalizacije vidim v poenostavljanju dela, da se bodo ljudje lahko čim manj ukvarjali s samim računalnikom in več s svojim delom,« je dejal Kozina.

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, pa je opozoril na nujnost razvoja infrastrukture v regiji, še posebej prometne. »Sicer pa je v naši regiji (opp.: Dolenjska in Bela Krajina) največ robotov v Slovenji, močno imamo farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. K nam prihajajo pametne tovarne,« je duh Bele Krajine v smeri pametnih vasi izpostavil Kordiš.

Da je vloga izobraževalnih ustanov v razvoju podeželja še kako pomembna, pa je poudaril ravnatelj GRM Novo mesto Tone Hrovat, ki je izpostavil povezovanje njihovih študentov, povezovanje kmetij, gostiln in trgovin, ki vse skupaj predstavljajo 10.000 delovnih mest.

Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP)