DL: Les vseeno ne more biti slovenska nafta

13.1.2018 | 16:00

Foto: B. D. G.

Foto: B. D. G.

Zaradi propadle slovenske lesne industrije in presežka lesa na trgu zaradi sečnje po požledu in napadih lubadarja je poceni les pri ogrevanju velika alternativa kurilnemu olju in zemeljskemu plinu

Slovenija nima nafte ne zemeljskega plina oziroma je tega pri nas pod zemljo le za vzorec, ima pa gozdove in tako imenovana lesna biomasa se ponuja kot odlična alternativa omenjenima energentoma. Zdi se, kot da bi z letnim prirastkom slovenskih gozdov lahko skoraj v celoti nadomestili vire energije fosilnega izvora, a to še zdaleč ni mogoče, vsekakor pa bi bilo to neekonomično in glede na tehnologijo, ki je danes v rabi, tudi ekološko zelo sporno.

Ogrevanje na drva oziroma z lesno biomaso je pri nas najcenejši način oziroma bistveno cenejši v primerjavi s kurilnim oljem, zemeljskim plinom in elektriko. Še posebej to velja, če ste lastnik gozda in ste usposobljeni za sečnjo ter imate poleg tega za to tudi primerno orodje. Vendar ves les uporabiti za pripravo drv, peletov ali briketov je sila neekonomično in neracionalno ravnanje. A to se pri nas pogosto dogaja, vzrok temu pa je predvsem žalostno stanje slovenske lesne industrije, zaradi katerega se je cena drv zelo približala ceni hlodovine oziroma ceni kakovostnega lesa, primernega predvsem za obdelavo v lesni industriji.

Če so strokovnjaki v preteklosti opozarjali, da bo zaradi propada lesne industrije in bistveno zmanjšane rabe lesa za predelavo v celulozo letni posek katastrofalno manjši od prirastka in bodo slovenski gozdovi zaradi tega začeli propadati, do tega ni prišlo, sploh pa ne v zadnjih letih, ko se je zaradi sečnje v gozdovih, prizadetih v požledu in zaradi lubadarja, posek skoraj izenačil s prirastkom, medtem ko še pred petimi leti slovenski gozdarji niso posekali niti polovice letnega prirastka. Žal se, tudi zaradi tega, ker je na trgu več lesa, kot ga ta potrebuje, dogaja, da v pečeh gori kakovosten les, medtem ko lesni odpadki, ki so sicer primerni za kurjavo, gnijejo v gozdovih, kar sicer z naravovarstvenega vidika ni nič slabega, a prav razumno tako ravnanje ni.

"Les ne more nadomestiti nafte in zemeljskega plina kot energenta, lahko ga le delno nadomesti v ogrevanju. Tovrstno nadomeščanje je še posebej sporno, če les kurimo neracionalno in neekološko, kar se dogaja v veliki večini kurilnih naprav, ki so danes v rabi, torej v klasičnih pečeh, kjer izkoristek praviloma ne presega 60 odstotkov, pri običajnem načinu uporabe pa je ta še precej manjši. Pri nepravilnem načinu kurjenja poleg tega lahko prihaja tudi do dvajsetkrat večjega onesnaženja okolja," opozarja Marjan Grah z novomeške območne enote zavoda za gozdove. Zanesljiv znak nepravilnega kurjenja so tudi oblaki dima, ki kot meglice pozimi, ko ni vetra, ovijajo naše vasi. Življenje na podeželju v tem primeru ni ravno zdravo.

Čedalje dražja nafta, zemeljski plin in elektrika na eni strani in precej cenejša drva ter druge oblike lesnih goriv na drugi ljudi silijo k zamenjavi energentov za ogrevanje, kar zelo negativno vpliva tudi na kakovost zraka, ki ga dihamo v naših mestih in tudi vaseh, predvsem na kritične vrednosti prašnih trdnih delcev PM10, ki zelo škodljivo vplivajo na zdravje.

Rešitev v tem primeru ni le prehod na kurjenje s kurilnim oljema ali zemeljskim plinom, tudi ogrevanje z lesno biomaso je lahko ekološko sprejemljivo. Precej se da narediti že z dovolj suhim kurivom, kar je bistveno, pa s pravilnim kurjenjem in tudi s kakovostjo kurilnih naprav.

Pri različnih oblikah lesnih kuriv se izpusti zdravju škodljivih delcev zelo razlikujejo, najbolj kritična pa so drva, še posebej če so nepravilno pripravljena. Predvsem na kakovost kuriva vpliva vsebnost vlage, ki najbolj niha predvsem pri polenih, različna pa je tudi kakovost peletov in sekancev.

Vse se začne s pravilno pripravo drv za kurjavo. Na našem območju je veliko gozdov in najceneje se je ogrevati z drvmi iz lastnega gozda. Pri tem je zelo pomembno, da so drva dovolj suha, praviloma naj bi se eno leto sušila v gozdu in eno leto v zračnem pokritem prostoru doma. Medtem ko ima svež les približno 45 odst. vlage, jih imajo pravilno sušena drva za kurjavo manj kot 25 odst. Taka drva se ne razlikujejo le po izpustu delcev v ozračje, pač pa tudi po energetskem izkoristku oziroma gorilni moči. Izgube pri svežih drveh znašajo 41 odst., pri pravilno sušenih drveh z 20-odstotno vsebnostjo vlage pa le 7 odst. Pri kurjenju z vlažnim lesom je poraba drv lahko tudi dvakrat večja in dvakrat večji je tudi izpust delcev v zrak.

KURILNE NAPRAVE

Poleg kakovosti drv na izkoristek in onesnaževanje zraka zelo vpliva tudi pravilno kurjenje. Peč mora biti pravilno vzdrževana in kurjena. Neočiščena peč oziroma saje v peči bistveno zmanjšujejo izkoristek, zelo pomembno je tudi sprotno odstranjevanje pepela, s čimer zagotovimo boljši pretok zraka skozi peč.

Tretji ukrep, s katerim lahko bistveno vplivamo tako na izkoristek kot onesnaževanje, je izbor kurilne naprave. Peči iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki še vedno prevladujejo v individualnih hišah, imajo približno 60-odstotni izkoristek, sodobne peči pa celo presegajo 90-odstotni izkoristek, kar pomeni, da je poraba drv tudi za polovico manjša. Tudi predelava starih peči z vgradnjo gorilca na pelete ne da takih rezultatov, kot jih dajo sodobne peči.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2017

I. Vidmar

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (2)

3d nazaj+3     + (3)     – (0)     Oceni razmišljanje 

saj pri nas ne more biti nič uspešno, ker se takoj prisesajo, namesto, da bi podprli gospodarstvo zmanjšali dajatve še posebej zmanjšali to silno birokracijo, ki ima samo direktorje in namestnike, z nobeno odgovornostjo še in še......

3d nazajOceni razmišljanje 1 

Slovenska lesna industrija je propadla načrtno. Vodilni imajo zasluge za to odgovornosti pa ne! Do kdaj tako?

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto tri in šest: