DL: Krožno gospodarstvo - Posamezni zgledno, kako pa skupnost?

27.12.2017 | 10:30

Slovenija je že zdaj v prvi vrsti v prizadevanjih za uvajanje krožnega gospodarstva, kot je na brežiškem posvetu poudaril državni sekretar Tadej Slapnik (v prvi vrsti drugi z leve). Posveta sta se udeležila tudi župan občine Brežice Ivan Molan (levo), ki je nagovoril zbrane, in župan občine Kostanjevica na Krki Ladko Petretič (drugi z desne). Martin Bratanič (desno) je izpostavil vodo kot ključni naravni vir, Petra Grajžl (v drugi vrsti tretja z desne) je govorila o okoljskih projektih Komunale Brežice. (Foto: M. L.)

Nekatera posavska podjetja izstopajo s skrbnim odnosom do naravnih virov – Kavne skodelice in narodno gospodarstvo – Slovenija pripravlja Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo

V Posavju je štirinajst podjetij vpisanih v katalog družb z okoljskimi priznanji. Podjetjem so s tako izraženimi mnenji priznali skrbnost za ohranjanje naravnih virov, torej ravnanje, ki je bistvo krožnega gospodarstva.

Izstopajoče posebne lokalne, a splošno pomembne številke navaja direktor območne zbornice Posavje Darko Gorišek. V omenjeni štirinajsterici izpostavlja krški podjetji Kostak in Vipap Videm ter Tanin iz Sevnice. Kostak izstopa s sodobno zmogljivo in natančno sortirnico odpadkov. Vipap predeluje in uporablja kot surovino star papir, s čimer podjetje nadomešča celulozo kot surovino celulozo, ki jo je uporabljalo v preteklosti. Tanin v proizvodnji zelo varčno predeluje les in je pri tem razvil izjemno zaprt proizvodni krog, saj uporablja vmesne ostanke iz svoje proizvodnje kot surovino za svoje naslednje izdelke.

Javno podjetje Komunala Brežice po navedbah vodje sektorja splošnih služb Petre Grajžl organizira letno več kot trideset družbeno odgovornih projektov, s katerimi tudi spodbuja k skrbi za okolje. Med temi projekti je npr. Prinesi-odnesi. V njem gre za to, da na brežiški tržnici na določene dni občani lahko oddajo svoje predmete, ki jih ne uporabljajo več, in tam vzamejo nekaj drugega, kar potrebujejo. Skozi to izmenjavo je šlo doslej že vec kot 20.000 kosov najrazličnejših stvari, od oblačil do pohištva in tehničnih predmetov.

Komunala organizirano spodbuja posameznike in ustanove k temu, da ne dajejo hrane v smeti, da uživajo vodo iz pipe in čim manj uporabljajo plastične vrečke. Šolarje pri tem spodbuja tudi s kvizi na temo okolja ter zdaj že nekaj let tudi z uporabo odpadnih predmetov za okraske novoletne smreke v Brežicah. Pivce kave bo verjetno zanimala napoved Komunale, da bo začela zbirati kavno usedlino. Komunala pričakuje, da bo naletela na dober odziv javnosti tudi njena načrtovana akcija, s katero bo spodbujala gospodinjstva k uporabi kompostnikov za ostanke sadja in zelenjave.

Eden ključnih naravnih virov je voda, kot poudarja direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Martin Bratanič. Skrb za vodo kot obnovljiv vir je zato po njegovem treba postaviti v sam temelj krožnega gospodarstva.

Slovenija po vzoru nekaterih drugih držav pripravlja Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Ta dokument bo sprejela v začetku prihodnjega leta, kot pojasnjuje državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik. Slovenija bo po njegovih besedah druga država v Evropi, ki bo sprejela tak dokument.

O vsem omenjenem so govorili tudi na nedavnem posvetu o krožnem gospodarstvu v Brežicah, ki ga je organizirala Regionalna razvojna agencija Posavje.

Za krepitev krožnega gospodarstva, ki mu torej stojijo ob strani med drugimi tudi omenjena posavska podjetja s svojim zglednim delom ter posavska zbornica in posavska razvojna agencija in z napovedanim Kažipotom tudi vlada, je po že kar razširjenem prepričanju treba razvijati »krožno kulturo«. Gre za nujnost zavedanja o neizbežnosti trajnostnega načina gospodarjenja. Tu nastaja vprašanje, ki se zdi ključno: kako razmišljajo zagovorniki sodobnega vseobsežnega, na nenehni rasti temelječega gospodarskega modela? Ali so že pripravljeni popustiti, da skupnost gospodari krožno, trajnostno, torej od danes tudi še za jutri?

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 12. oktobra 2017

M. Luzar