DL: Zbirka  majolk - tudi steklene, lesene, papirnata

25.12.2017 | 17:55

Lea Babič ponosno predstavi svojo zbirko. (Foto: A. N.)

Na vinorodnih bizeljskih gričih stoji domačija Babičevih, ki že stoletja obdeluje vinograde in prideluje dobro vino. Zadnjih 17 let pa na svojo kmetijo privabljajo turiste z zbirko majolk. Slovar slovenskega knjižnega jezika majolko definira kot trebušasto posodo z ročajem. V zbirki Babičevih jih imajo že več kot tisoč petsto.

Lea Babič pripoveduje, da so se leta 2000 odločili, da bodo svoje številne majolke postavili na ogled. V tem času so jih zbrali res veliko, imajo pa jih iz 65 različnih držav. Zbirka je sicer namenjena majolkam, imajo pa Babičevi tudi različne vrče za druge pijače. Iz nekaterih eksotičnih držav namreč ne dobijo majolk, tudi zaradi drugačne pivske kulture, ampak dobijo njihove tradicionalne vrče za pijače. Na splošno so Babičevi veliko majolk za zbirko kupili sami, ogromno majolk za zbirko pa jim podarijo tudi drugi.

V zbirki je največ slovenskih majolk. Te se razlikujejo od kraja do kraja. Najbolj posebna je majolka iz Šentjerneja, ki je v obliki šentjernejskega petelina. Ponosni so tudi na zbirko kamniških majolk, na kateri so upodobl jeni grbi slovenskih občin. Nekatere majolke so zelo stare, vendar pa tudi zgodovinarka, ki si je zbirko ogledala, vrčev ni znala datirati v točno določeno obdobje. Ena bolj posebnih majolk v zbirki je tako imenovana »ročka«. To je vrč za pijačo, ki je ime dobil zato, ker se ga je nosilo v roki kot nekakšno košaro. Tega so uporabljali za prenašanje vode in sadjevca na delo. V njem se ni prenašalo vino, saj se je to prodajalo. Vino je bilo v starih časih za vinogradnike edini prihodek, tako da se ga je prodajalo, ne pa pilo doma.

Vsaka majolka ima neko svojo zgodbo. Zanimiva je tudi zgodba majolke iz Avstralije. Pred približno desetimi leti je kmetijo Babič obiskala upokojena avstralska novinarka, ki je bila nad zbirko majolk navdušena. Ker pa v zbirki ni bilo vrča za pijačo iz njene države, se je po vrnitvi v svojo domovino zavzela in našla poseben ter tradicionalen avstralski vrč za vino, ki g a je nato poslala Babičevim. Ta vrč iz zbirke nekoliko izstopa, saj je v obliki ptice. Poseben je tudi vrč iz Egipta, ki je v obliki kamele. Poseben je tudi zato, ker ima tri odprtine. Eno na grbi, eno na trebuhu in eno na gobčku. V odprtino na grbi se nalije ena pijača, v odprtino na trebuhu druga. Pije pa se iz gobčka, kjer se dve pijači zmešata. Lea Babič se pošali, da bi se pri nas na ta način pil »špricer«. Babičeva pravi, da majolke več niso toliko v uporabi, saj se v današnjih časih vino pije iz steklenic. Kljub temu pa bo zbirko obnavljala, saj je to postala prava ljubezen. Lea še pravi, da v zbirki pogreša bizeljske majolke. Teh nima, ker je bizeljsko lončarstvo že skorajda izumrlo. Največ majolk je lončenih, najdejo pa se tudi steklene, lesene, prav posebna pa je tudi papirnata majolka.

Zanimalo me je, ali ima Lea tudi najljubšo majolko. Odgovorila je, da jo to pogosto sprašujejo, da pa je odgovor kar težak. Prizna pa, da ji je ena majolka še posebej pri srcu. To je steklena majolka, ki ji jo je leta 2015 podaril župan občine Brežice Ivan Molan. Tistega leta je bila Lea Babič namreč izbrana za kmetico leta.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 12. oktobra 2017

Andreja Novoselič