DL: Blagoslovi šol, vrtcev ... - Spoštovanje tradicije ali kršitev ustave?

22.12.2017 | 14:30

Blagoslovi novih šol in drugih državnih objektov nekatere motijo. (Foto: L. M.)

Blagoslovi javnih šol in državnih objektov za nekatere neustavni, za druge del tradicije, ki jo je treba spoštovati – Kaj pa, ko v župniščih gostujejo šolarji? – Izjava novomeškega škofa

Nedavno je veliko pozornosti javnosti zbudil cerkveni blagoslov nove podružnične šole in telovadnice na Polici pri Grosupljem. Seveda ne gre za prvi tak primer, saj je v Sloveniji, zlasti na podeželju, običaj, da duhovnik ob gradnji kakih novih objektov, šol, vrtcev, gasilskih domov, mostov itd. novo pridobitev blagoslovi. Tako navadno želi lokalna skupnost.

Tako je bilo tudi tokrat, odprtja z blagoslovom pa se je udeležil predsednik države Borut Pahor, ki pravi, da ga te stvari ne motijo, na blagoslove gleda kot na sestavni del naše tradicije ter trdi, da je treba biti do tega strpen. No, morda pa sta ravno predvolilni čas in predsednikova navzočnost kriva, da je ta blagoslov sploh prišel v medije in se je razvnela polemika. Seveda je bilo veliko manj slišati o tem, da so blagoslov želeli krajani in so se zanj soglasno odločili učitelji in starši, Cerkev pa je ob prostorski stiski ob gradnji šole celo omogočila, da se je pouk izvajal v prostorih župnišča. To očitno ni motilo nikogar.

INŠPEKCIJA DELUJE, SANKCIJ NI

Šolski inšpektorji so v preteklih treh letih uvedli menda vsaj sedem inšpekcijskih postopkov na šolah zaradi domnevnih kršitev 72. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki prepoveduje konfesionalno dejavnost, torej organizirane religiozne obrede v šoli. Tudi primer na Polici je šolska ministrica Maja Makovec Brenčič prijavila inšpekciji in ta bo ukrepala, kot pač bo.

Da ne bo ustrezne reakcije, se že zdaj bojijo v stranki Levica, katere poslanka Violeta Tomič glasno opozarja, da je nedopustno, »da je zakonsko konfesionalna dejavnost v šolskih prostorih prepovedana, a sankcije za kršitelje niso predvidene. Uradnemu predlogu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer ministrstvu za izobraževanje iz leta 2015, da se za takšno »kršenje zakonov« uvede sankcija, politika očitno ni naklonjena oz. te pozive celo ignorira«.

Ob tem primeru so se glasili tudi v Koaliciji za ločitev države in cerkve, v kateri menijo, da je bil blagoslov šole neskladen z zakonom in slovensko ustavo, ki v 7. členu določa ločitev države in verskih skupnosti, torej tudi Katoliške cerkve, ter govori o enakopravnosti verskih skupnosti, ki naj bi bila tu kršena.

LOČITEV, NE IZLOČITEV CERKVE

In kaj o tej temi meni Rimskokatoliška cerkev? Za mnenje smo poprosili novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana, ki poudarja, da je nedavni zaplet ob blagoslovu šole na Polici pokazal na nerazumevanje nekaterih krogov, kaj je ločenost Cerkve oz. verskih skupnosti od države.

»Tu tiči ena temeljnih zmot. V večini evropskih držav velja, da je Cerkev ločena od države. A je kljub temu npr. blagoslov nove šole, novega gasilskega doma, nove ceste, novega mostu povsod nekaj normalnega. Pri nas pa se ločenost pojmuje kot izločenost Cerkve in je zato to nekaj nezaslišanega, čeprav si občani in večina staršev tega želijo. Sam sem blagoslovil pred nekaj leti temeljni kamen nove šole v Zagradcu in potem tudi novo šolo ob odprtju. Prireditev je bila zunaj pred šolo. Vsem ljudem, tudi večini učiteljev, se je zdelo to nekaj povsem normalnega. Pri odprtju je sodeloval cerkveni pevski zbor, ki je edini zbor v kraju in deluje tudi v okviru kulturnega društva. Ne razumem te ozkosti in skoraj obsedenosti, ki jo ponekod kažejo in je skregana z osnovami demokracije,« pravi škof in dodaja, da bi moralo biti povsem normalno, če ljudje želijo blagoslov šole za svoje otroke, da se to dopusti.

KRISTJANI PRI NAS ZAPOSTAVLJENI

»Nekaj drugega bi bilo, da bi Cerkev sama zahtevala za vsako ceno blagoslov, češ, velika večina otrok hodi k verouku. A sem že slišal, da so na neki šoli, kjer so nameravali vključiti v odprtje šole tudi blagoslov, tega odpovedali zaradi inšpekcije, ki jo je poslala šolska ministrica, ki je žal tudi kandidatka za predsednico republike,« pravi novomeški škof Glavan in razloži, da blagoslov šole, gasilskega doma, ceste ali česa podobnega pravzaprav sploh ni verski obred, bogoslužje v pravem pomenu besede, ker je del širšega kulturnega programa.

Sam je poleg šole in vrtca v Zagradcu na povabilo župana že blagoslavljal novi most, mamograf za slikanje v novomeški bolnici ob navzočnosti gospe Barbare Türk, žene tedanjega predsednika Danila Türka, prav tako novo urgenco, novo zasebno kirurško kliniko na Otočcu, nove gasilske naprave. Tudi nekateri duhovniki so imeli že veliko manjših blagoslovov v javnih zgradbah ali zunaj njih, a kot pravi škof, do njega do zdaj še nikoli ni prišla kaka pritožba ali protest občanov.

Primer s Police se novomeškemu škofu zdi zanimiv tudi zato, ker je en šolski razred gostoval celo v župnijski veroučni učilnici, ko so tu obnavljali šolo. Ko je šola v Stari Cerkvi pri Kočevju pogorela, je ravnateljica prav tako zaprosila za en razred prostor v župnišču v veroučni učilnici. »Človek ima vtis, da se s takimi aferami zamegljuje druge probleme. Kaj vendar to pomeni, da je o tem dogodku pisala večina medijev, ko pa gre za milijardne malverzacije in pranje mafijskega denarja, pa večina molči,« se sprašuje škof.

Meni, da je v naši družbi kristjan še vedno drugorazreden. Na javnih nastopih ne sme omenjati Boga, kot nedavno duhovnik v nekem studiu, ki ga je voditeljica zato opomnila. »Ampak zakaj ne? Gledalci, poslušalci in plačevalci javnih medijev so povečini kristjani. Slovenija je v skupini evropskih narodov, združenih v EU, še vedno nekaj izjemnega, kar zadeva krščanstvo v javnosti. Kar je v vseh primerljivih državah povsem normalno, pri nas še ni,« ugotavlja novomeški škof Glavan.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 19. oktobra 2017

L. Markelj