DL: Začelo se je z Mestno godbo Kočevje

20.12.2017 | 10:45

Pihalni orkester Kočevje - 1927 se z veseljem odzove povabilom za nastopanje na prireditvah v občini Kočevje (na posnetku) kot tudi na promenadnih nastopih v sosednjih občinah. (Foto: M. L.-S.)

Godbeništvo na Kočevskem letos zaznamuje 90 let. Pihalni orkester Kočevje - 1927, kot se godba danes imenuje, je naslednik godb, ki so delovale v Kočevju s krajšimi prekinitvami vse od leta 1927, različno pa so se imenovale, ker so nosile imena po pokroviteljih.

Zametki godbe v Kočevju segajo že v leta pred prvo svetovno vojno, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja pa je z ustanavljanjem godbe začel kočevski organist Vladimir Loboda, ki se je kasneje povezal z Jožefom Petrovičem, ki je leta 1927 ustanovil Mestno godbo Kočevje. Vendar pa godbi, ki je imela še istega leta tudi prvi koncert, ni bilo lahko, saj ji tedanje županstvo ni bilo naklonjeno. Primanjkovalo ji je denarja, inštrumentov in članov, ki so bili predvsem kočevski rudarji in tekstilni delavci. Zato je po kratkem obdobju delovanja razpadla, ponovno pa so jo ustanovili leta 1931 na pobudo kočevskih gasilcev. Kot Gasilska godba Kočevje je delovala do leta 1939, nato pa do leta 1943 kot Rudarska godba.

Leta 1946 so ponovno oživili med vojno zamrlo delovanje godbe. Ustanovili so Mladinsko godbo Proleter, nad katero je kasneje ponovno prevzel pokroviteljstvo Rudnik rjavega premoga Kočevje. V naslednjih desetletjih je godba še večkrat spremenila ime in tudi organizacijsko obliko, vse dokler se leta 1999 orkester ni zaradi večnih finančnih težav odcepil od leta 1971 ustanovljene Delavske godbe Kočevje in si nadel današnje ime.

Prvemu kapelniku Jožefu Petroviču so v 90 letih delovanja sledili številni drugi. Po vojni obujeno godbo je denimo vodil Nande Poznič, kapelniki Rudarske godbe pa so bili: Alojz Kralj, Anton Kovačič, Alojz Bastardi in Adi Škorjanc. V času, ko je bil kapelnik Andrej Struna, se je godba preimenovala v Delavsko godbo Kočevje, ki so jo s podporno članarino vzdrževali vsi delovni kolektivi in prebivalci Kočevja, vodil pa jo je z vmesno šestletno prekinitvijo, ko je bil dirigent Bojan Oražem, Slavko Rančigaj vse od leta 1979 do 1995, ko je orkester prevzel Matevž Novak. Pod Novakovim vodstvom je godba začela v svoj repertoar vključevati tudi zahtevnejše orkestralne skladbe in se udeleževati tekmovanj, s katerih so se vračali tudi z zlatimi priznanji. Kasneje sta orkester vodila še Damir Fajfar od 2007 do 2010 in Gorazd Vidič, ki je dirigentsko paličico lani predal Janiju Šalamonu.

V počastitev jubileja je Pihalni orkester Kočevje letos že organiziral revijo orkestrov Zveze godb Dolenjske in Bele krajine, ki se ji je pridružil leta 1982 in katerih revij in srečanj se tudi redno udeležuje. Izvedel je tudi poletni koncert, s katerim se že tradicionalno začnejo Poletni večeri, slavnostno akademijo pa bodo imeli na novoletnem koncertu, ki ga organizirajo že vse od leta 1995. Orkester sicer vsako leto sodeluje tudi na Kočevski mačkaradi, izvede prvomajsko budnico in 1. novembra sodeluje na komemoracijah, že tradicionalno pa v Kočevju odpre tudi veseli december in ima promenadni koncert v domu starejših občanov.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 12. oktobra 2017

M. Leskovšek-Svete