DL: Kapelica na Jelševniku - Po 140 letih še Rupnikov mozaik

11.12.2017 | 14:15

87-letni Johannov vnuk Stanko Turk, ki živi na Jelševniku, z ženo Tončko.

Stanko v pogovoru s predsednikom gradbenega odbora Jožetom Žugljem in njegovim namestnikom Antonom Brunskoletom

Detajl z Rupnikovega mozaika: Jezus rešuje iz morja sv. Petra

Jelševnik pri Črnomlju sestavljajo zaselki Snečji Vrh, Jergli in Jelševnik. Vas z okrog 125 prebivalci zadnja leta pogosto omenjajo v povezavi s črnimi človeškimi ribicami, ki so jih našli v kraškem bruhalniku. A tako kot bodo v prihodnje, ko naj bi bilo bolje poskrbljeno za promocijo teh podzemnih živali, privabljali turiste črni močerili, si bo gotovo vse več obiskovalcev ogledalo tudi vaško kapelico Marije Brezmadežne ter prisluhnilo zanimivi zgodbi o njej.

Iz Bele krajine se je v 19. in 20. stoletju izselilo veliko ljudi. Še zlasti je bila za njih zanimiva Amerika. Med tistimi, ki so se na več kot mesec dolgo pot čez veliko lužo podali sredi 19. stoletja, je bil tudi Janez, ki so ga klicali tudi Johann, Turk. S trebuhom za kruhom je leta 1858 odšel komaj osemnajstleten. V Hamburgu se je vkrcal na jadrnico Austria, ki je plula pod nemško zastavo in ki je imela tudi stroje na parni pogon. To je bilo šele njeno tretje potovanje v New York.

ZAOBLJUBA ZA SREČNO VRNITEV

V Atlantskem oceanu, blizu Nove Fundlandije, so nameravali premazati prostor za potnike s tekočim katranom. Segrevali so ga z žarečo verigo, delavčeva nerodnost pa je bila kriva, da je veriga padla na tla. Katran je začel goreti, ker pa je pihal veter, je bila kmalu v plamenih vsa ladja. Od 538 potnikov in članov posadke sta jih francoska in norveška ladja rešili le 91. Johann se je takrat zaobljubil, da bo, če se bo rešil, na domačem Jelševniku postavil kapelico.

Johann se je poročil leta 1879, že pet let pa je sredi vasi stala kapelica. A ni bila takšna, kot si je prvotno zamislil, kajti vaščani so predlagali, da bi združili moči in zgradili nekoliko večji božji hram. Tako je zrasla skoraj cerkvica s 36 m2 tlorisa, ki je imela celo manjši zvonik. Sezidali so jo s kamnom in apneno malto, za katero so apno žgali kar sami.

O kapelici ni kaj prida pisnih virov, saj ni bila cerkvena lastnina. Tako je Cerkev ni vpisovala v župnijsko kroniko, niti se ni kaj prida zanimala zanjo. Vzdrževali so jo Turkovi. A že v prvem zapisu, ki so ga našli, je bilo zapisano, da je kapelica v slabem stanju, čeprav je bila takrat stara šele 12 let, in da so zidovi razpokani. Pred drugo svetovno vojno so jo sicer sanirali, a Johannov sin Jože si je vedno želel obnoviti kapelico ali jo celo postaviti na novo, ker je menil, da je bila preveč slabo zgrajena. Tega ni dočakal, je pa svojo željo zaupal svoji hčerki Milki, ki živi v Kanadi in ki je uresničila njegovo željo skupaj s sestro Marijo ter bratoma Janezom in Lojzetom.

Imenovali so tudi gradbeni odbor, ki ga je vodil Jože Žugelj z Jelševnika. Dela so začeli v začetku leta 2012 in jih zaključili junija istega leta. »Kapelico smo res temeljito obnovili. Najprej je bilo treba odstraniti ostrešje in omete, da so ostali le goli zidovi. Potem pa smo vse postavili na novo, napeljali smo tudi elektriko in uredili električno zvonjenje,« je povedal Žugelj.

300 LET STAR ZVON

V kapelico so spet postavili kip lurške Matere božje. Johannova sestra ga je kupila z denarjem, ki ga je dobila kot nagrado za najdeno lastnino, ki jo je pošteno vrnila. Prav tako je v cerkvi razpelo, staro več kot 100 let, ki so ga pri obnovi našli na obokanem podstrešju kapelice. Čeprav je bilo slabo ohranjeno, ga je restavratorjem uspelo temeljito obnoviti. Zanimivo zgodbo ima tudi zvon s komaj 48 cm premera, ki bo prihodnje leto star 300 let. Ni jim uspelo najti morebitnih pisnih virov, ki bi pričali, od kdaj je na Jelševniku, vedo pa, da je bil od začetka prve svetovne vojne v Dobličah. Novembra 1916 je cesar ukazal, da morajo ljudje vse zvonove oddati za izdelovanje topovskih cevi. Iz Doblič so odpeljali večja topova, manjša dva pa so pustili. Tistega, ki je last Jelševničanov, so vasi vrnili leta 1954. Imel je srečo, da je bil star, za predelavo pa so potrebovali le novejše. Kdo ga je izdelal, se ne ve. Velika verjetnost je, da ga niso vlili v livarni, ampak ga je vlil eden od livarjev, ki so v tistih časih hodili iz kraja v kraj. Preden so ga spet dvignili v zvonik, pa so ga temeljito obnovili.

Jelševničani pa lahko poleg zgodb o lurški Mariji, razpelu in zvonu s ponosom pokažejo tudi mozaik patra Marka Ivana Rupnika, na katerega so čakali kar dve leti. Pater Rupnik je ustvaril številne mozaike po vsem svetu, tudi v Lurdu in Fatimi, na jelševniškem pa je upodobil Jezusa, ki rešuje iz morja sv. Petra.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 5. oktobra 2017

Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše