DL: Letališče Cerklje ob Krki - zamrznjen poligon varne vožnje Gaj

1.12.2017 | 12:10

Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki sta julija 2016 pristali dve letali F-16 iz sestava ameriške vojske. (Foto: M. L.)

Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki sta julija 2016 pristali dve letali F-16 iz sestava ameriške vojske. (Foto: M. L.)

Letališče Cerklje ob Krki v zadnjih letih s posodobitvijo pridobilo pomembne novosti za varnejše lete – Povezovalna cesta Zasap–Drnovo do spomladi 2018 – Več kot sto odkupov zemljišč, pet razlastitev

Letališče Cerklje ob Krki kot edino vojaško letališče v Sloveniji je v zadnjih letih doživelo nekaj temeljitih tehničnih sprememb. Vse te so del celovite posodobitve tega vojaškega središča.

»Posodobitev letališča v delu, ki predstavlja možnost letenja transportnih in lovskih letal, ki so standardizirana za uporabo, je končana,« pojasnjuje služba za strateško komuniciranje pri ministrstvu za obrambo. Na letališču so vgradili in preizkusili tudi naprave, ki jih letala uporabljajo za letenje ob slabšem vremenu in ponoči, ter naprave za instrumentalno letenje. Posodobitev tako omogoča letenje tudi v težjih razmerah, z začetkom uporabe naprav za instrumentalno letenje pa bodo povečali tudi varnost letenja. Zaradi manjšega obsega naložbenega denarja niso zgradili nekaterih objektov za logistično oskrbo, kar pa ni šlo v škodo varnosti letenja. Izpad denarja so delno nadomestili s prihranki zaradi sočasne gradnje več objektov in z večnamensko uporabo posameznih objektov.

Med gradnjo na letališču je več izvajalcev zašlo v težave, dva med njimi sta končala v stečajnem postopku. »Zaradi tesnega sodelovanja in profesionalnih odnosov večjih težav nismo imeli,« pojasnjuje služba, ki tudi navaja, da so iz ministrstva nadzirali plačila podizvajalcem in izplačila delavcem, ki so delali v gradbenih delih. Objekte, ki so jih izvajala omenjena podjetja, so, razen enega, tudi v celoti dokončali.

V zvezi z letališčem je še vedno aktualna tudi povezovalna cesta Zasap–Drnovo, saj je niso zgradili do konca. Pridobitev lastništva zadnje manjkajoče parcele je po navedbah službe v sklepni fazi. Na ministrstvu za obrambo pričakujejo, da bodo še letos pridobili gradbeno dovoljenje za manjkajočih 30 metrov ceste, ki naj bi jo potem zgradili najpozneje spomladi 2018.

Za posodobitev letališča so morali pridobiti dodatne površine. Po predpisani metodi vrednotenja zemljišč, ki so jo uskladili s predstavniki kmetov (odborom lastnikov zemljišč) in je opredeljena tudi v državnem prostorskem načrtu, so odkupili 55,2 ha zemljišč, povprečna cena je znašala 6,1 evra/m², navaja služba. Kmetje, ki jim je kmetijstvo pretežna dejavnost, so prejeli tudi odškodnino za zmanjšanje gospodarske zmogljivosti kmetije. Več kot sto odkupov je potekalo soglasno. Zaradi dolgotrajnega pridobivanja parcel so sprožili pet razlastitvenih postopkov, štirje so končani, zadnji je v sklepni fazi.

Ministrstvo za obrambo je moralo odkupiti tudi nekatere dele zemljišč, ki jih sicer ne potrebuje, a so zaradi odkupa večjih površin postali nefunkcionalni, so pa zunaj letališke ograje. Takih zemljišč je 7,5 ha. Lastniki se niso zanimali za nadomestna zemljišča, zanimanje za obdelavo teh zemljišč pa obstaja. Za zemljišča je z okoliškimi kmeti sklenilo pogodbe za košnjo trave ter obdelavo zemljišč ali paše.

ZAMRZNJENI GAJ

Posebna tema je tudi civilna uporaba letališča. V zvezi s to je zanimiv projekt Feniks, v okviru katerega bi na severnem delu letališkega območja uredili poslovno cono. Tega projekta še niso preklicali, a poslovne cone v njegovem okviru tudi še niso naredili.

Za civilni del letališča so se zanimali nekateri tuji vlagatelji, med katerimi naj bi bil proizvajalec letal Fokker. Po podatkih, ki jih ima ministrstvo za obrambo, je Fokker prejel nizozemsko državno posojilo in je s proizvodnjo ostal na Nizozemskem.

Za civilno uporabo naj bi priredili tudi del letališča, imenovan Gaj, kjer naj bi med drugim delovala poligon varne vožnje in poligon za usposabljanje letaliških gasilcev. »Poligon varne vožnje Gaj je pridobil gradbeno dovoljenje, ki obravnava 11 projektov za šest raznovrstnih vsebin, vendar po sklepu ministrstva za okolje in prostor iz avgusta 2017 poteka obnova postopka izdaje gradbenega dovoljena za gradnjo dvonamenske vsebine na območju Gaj (območje za razmestitev letal in poligoni za potrebe zaščite in reševanje, hitra steza za testiranje, poligon varne vožnje). S sklepom je tudi zadržana izvršitev 21. aprila 2016 izdanega gradbenega dovoljenja, za katerega poteka obnova postopka.

Poleg objektov za varno vožnjo vključuje gradbeno dovoljenje tudi progo za hitro vožnjo in omenjene vsebine za usposabljanje za reševanje. Gradnja poligona za usposabljanje letaliških gasilcev verjetno še nekaj časa ne bo aktualna, saj je to dejavnost, za katero je bilo veliko povpraševanja, z gradnjo poligona na Brniku prevzel lastnik letališča Fraport. Glede na povpraševanje pričakujemo, da bo v prihodnjem letu bistveno več aktivnosti s področja usposabljanja za varno vožnjo,« pojasnjujejo v službi za strateško komuniciranje.

Civilni uporabniki, dejanski in morebitni, so pred časom na enem od sestankov na letališču v Cerkljah ob Krki predlagali skrajšanje časa najave letov. Na ministrstvu za obrambo glede delovanje letališča pojasnjujejo, da so pravila uporabe letališča enaka na vseh letališčih v Sloveniji in drugje. »Edina razlika je ta,« navaja služba ministrstva, »da civilnim uporabnikom letališča ne zaračunavamo nobenih stroškov. Spremembo časa najave je zahteval civilni nadzorni organ s področja letalstva in se nanaša samo na uporabnike zunaj matičnega kluba. Zaradi vloge letališča bodo v prihodnje pogoji za letenje najverjetneje izenačeni s preostalimi letališči iste kategorije, saj mednarodni predpisi ne dovoljujejo večjih odstopanj. Uporaba ločenega dela letališča, ki ga uporablja JGZ (javni gospodarski zavod Letalski center Cerklje ob Krki, op. M. L.), je dogovorjena s pogodbo. JGZ je dolžan poleg formalnih pogojev za letenje zagotoviti tudi tiste, ki jih je določil ustanovitelj, to je občina Brežice, z odlokom.«

Pred začetkom posodobitve cerkljanskega letališča so nekateri prebivalci Zasapa, naselja tik ob letališki ograji, zahtevali, da jim država omogoči preselitev na mirnejše območje. Na ministrstvu za obrambo o tem pojasnjujejo, da na območju Zasapa ne načrtujejo nobene posebne dejavnosti letališča, zato selitev, ki bi bila povezana s tem, ni potrebna. Prostorski načrt za letališče omogoča odkup določenih objektov, če lastniki to želijo oziroma objekte ponudijo v odkup. Do zdaj je ministrstvo za obrambo odkupilo nepremičnino na naslovu Zasap 18.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 14. septembra 2017

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava