DL: Socialno podjetništvo kot korektiv družbe

29.11.2017 | 11:15

Srečanja socialnih podjetnikov pod imenom Dobro jutro, socialno podjetništvo! se je udeležil tudi predstavnik Mladinskega centra Bit iz Črnomlja Klemen Vitkovič (desno), ki je bil tudi edini predstavnik socialnega podjetja izven kočevske občine, prisostvoval pa mu je tudi državni sekretar in protagonist socialnega podjetništva Tadej Slapnik (levo). (Foto: M. L.-S.)

Pod imenom Dobro jutro, socialno podjetništvo! je v Kočevju potekalo že drugo srečanje socialnih podjetnikov na območju JV regije – Med udeleženci je bil tudi predstavnik Mladinskega centra BIT iz Črnomlja

Podjetniški inkubator Kočevje je preteklo sredo pripravil srečanje socialnih podjetnikov na območju JV regije. Prireditev so poimenovali Dobro jutro, socialno podjetništvo! in so jo prvič organizirali že lani v Drevesnici na Marofu, letos pa so dogodek prestavili v mesto – na ploščad pri hostlu Bearlog.

»Želimo si, da se socialno podjetništvo v naši regiji razvija in okrepi sodelovanje med socialnimi podjetji znotraj JV regije. Hkrati pa želimo širši lokalni populaciji pokazati pomen in pozitivne vplive, ki jih ima socialna ekonomija na razvoj skupnosti,« so zapisali v vabilu na srečanje, na katerem so želeli predstaviti primere dobrih praks socialnih podjetij, ki so nastala oz. začela v tem času zelo aktivno delovati na Kočevskem in celotni JV Sloveniji. Na srečanje so zato povabili sedem socialnih podjetij z območja JV Slovenije, a so se ga udeležili le predstavniki štirih: treh iz Kočevja in enega iz Bele krajine.

V Kočevju trenutno delujejo štiri socialna podjetja: Zadruga Zakladi Kočevske, so. p., Zadruga Festival lesa, so. p., Zavod Ixodo idea, so. p. in Center ponovne uporabe, so. p., ki so ga odprli v Kočevju leta 2014 kot enajsti center ponovne uporabe v Sloveniji in je bil prvo socialno podjetje na Kočevskem. Vendar pa se predstavniki Centra ponovne uporabe in Zavoda Ixodo idea, ki deluje v Kreativnem središču Vezenina, ukvarja pa se z mladimi, ki producirajo multimedijske vsebine – fotografske, video in zvokovne posnetke, ki jih lahko prek platforme, ki jo ustvarjajo, tudi tržijo in si tako ustvarijo tudi neke prihodke, srečanja niso udeležili.

Zaradi bolezni na srečanju tudi ni bili predstavnikov Društva za spodbujanje kreativnih industrij Rokoroki, so. p., iz Novega mesta, se pa ga je udeležil predstavnik Mladinskega centra BIT, so. p., iz Črnomlja, predsednik mladinskega centra in programski vodja Klemen Vitkovič. »Črnomelj je v zadnjih 10 letih izgubil okoli 1500 delovnih mest, zato je nujno, da družbene probleme začnemo reševati tudi na podjetniški način,« je povedal v pojasnitvi, zakaj so se v leta 2005 ustanovljenem mladinskem centru lani odločili za doregistracijo v socialno podjetje. Poudaril je, da se mora za razvoj socialnega podjetništva povečati dostop do javnih sredstev.

Zadrugo Zakladi Kočevske, ki se ukvarja z lokalno samooskrbo in je, kot je povedal direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje Marko Stijepič, eden svetlih primerov na območju cele Slovenije, je na srečanju predstavil svetovalec podjetniškega inkubatorja, ki skrbi za zadrugo Zakladi Kočevske, Andrej Mladenovič, lani ustanovljeno zadrugo in socialno podjetje Festival lesa pa njegova predsednica Meta Kamšek ter vodja projekta in koordinatorica Festivala lesa Danijela Vukojevič. Slednja je povedala, da je bilo festivalsko dogajanje osnova, da se je oblikovala obstoječa pravna oblika, da pa je namen zadruge celoletno delovanje z različnimi dejavnostmi, od organiziranih predavanj, delavnic in vsega, kar bi ozaveščalo o pomenu lesa in spodbujalo podjetniško razmišljanje o lesu.

Dosedanje aktivnosti in vizijo razvoja je na krajši predstavitvi na srečanju predstavila tudi Tanja Štajdohar iz Društva za razvoj prostorske kulture Urbani brlog, ki združuje prostovoljce na področju razvoja življenjskega prostora, urbanizma in ostalih projektov, ki se ukvarjajo s tem, kako stvari umeščati v prostor in socialno aktivirati skupnosti. Urbani brlog je namreč eno od treh socialnih podjetij, ki naj bi v Kočevju zaživela verjetno še letos, področja njihovega delovanja pa bodo nega na domu in oskrbovanje starejših ter kultura in zgodovina.

Srečanja se je udeležila tudi direktorica občinske uprave Kočevje Lili Štefanič, prisostvoval pa mu je tudi, tako kot tudi že lani, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki je pristojen za socialno ekonomijo, Tadej Slapnik. Protagonist socialnega podjetništva je zbranim predstavil pomen razvoja socialnega podjetništva na lokalnem in regionalnem nivoju.

»Pomembno je, da se sliši, kaj se na tem področju dogaja in zakaj je pomembno, da se odpravlja nepoznavanje socialnega podjetništva v smislu, zakaj pa je socialno podjetje sploh potrebno, saj deluje kot vsa ostala podjetja na trgu,« je po uradnem delu srečanja, ki mu je sledilo družabno, povedal Stijepič. Kot je dejal, se za razliko od podjetij, ki opravljajo zelo tržne dejavnosti, socialna podjetja ukvarjajo predvsem s tistim, kar je koristno za celotno družbo. »Status socialnega podjetja lahko pridobi tudi navaden d. o. o., zavod, društvo, zadruga, vendar mora delovati po načelu socialnega podjetništva in mora že v prvem letu poslovanja zaposliti osebo iz ranljivih ciljnih skupin,« je povedal. Ker se ukvarjajo s konkretnimi težavami, gredo socialna podjetja, kot je dejal, zelo težko prek lokalne ali regionalne ravni, imajo pa prednosti na razpisih, predvsem lokalnih skupnosti. Poudaril je, da je socialno podjetje nujno kot korektiv družbe.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 7. septembra 2017

M. Leskovšek-Svete