DL: Portret tedna - Gregor Zorko

18.11.2017 | 14:30

Sodelovati, povezovati in vključevati ljudi za napredek kraja in občine je vodilo Gregorja Zorka iz Bele Cerkve, letošnjega prejemnika občinskega priznanja občine Šmarješke Toplice.

Da ima vodstvene sposobnosti, je že ničkolikokrat dokazal – tako pri delu v nekdanji krajevni skupnosti kot tudi pri predsedovanju Godbe na pihala Šmarješke Toplice, ki so jo v občini obudili spet pred osmimi leti in je pod vodstvom Branka Ambrožiča doživela pravi razcvet. Gregor je njen član od samega začetka, tudi kot trobentač. Po petih letih novomeške glasbene šole dolgo ni bilo prave priložnosti, da bi kje igral, potem pa se je pokazala v domačem kraju, pove naš sogovornik, vesel, da igra v posebni godbi, »taki, ki ne zahteva nekih akademsko izobraženih glasbenikov in nima grozno velikih ambicij, ampak združuje ljubitelje, ki imajo radi glasbo«.

V šmarješki godbi namreč mnogi ne poznajo not, učenja igranja se lotevajo drugače. A vse se da, če se le hoče. »Moj način vodenja društva temelji na zaupanju v ljudi, če so ti pripravljeni delati. V naši godbi so. Smo kot ena družina, imamo se lepo in veselimo se vsakega uspeha,« pove Gregor in ne pozabi omeniti, da imajo za vaje tudi odlične prostorske pogoje v novi Hiši žive dediščine (HŽD) v Beli Cerkvi, ki jo je šmarješki občini uspelo postaviti na mestu nekdanje šole. Prav v tej je Gregor preživel otroška leta, saj so tu stanovali, preden se je njegova družina preselila v Družinsko vas. V Beli Cerkvi sta z ženo kasneje postavila svoj dom.

Godba je prevzela funkcijo upravljanja s HŽD, kar pomeni, da v glavnem za vse prostovoljno in z dobro voljo poskrbi Gregor. Bdi nad rednim plačevanjem računov, da vse dobro deluje, nanj se obračajo vsi, ki potrebujejo prostore, itd. »Po dveh letih lahko rečem, da se je stavba izkazala za dobro narejeno in racionalno, hiša je središče bogatega društvenega dogajanja in resnično služi svojemu namenu,« pove Gregor. Zadovoljen je, da se je šmarješka občina odločila za samostojno pot in se odcepila od novomeške, »saj je napredek viden na mnogih področjih«, je prepričan naš sogovornik, ki je zaslužen za uspešno izvedbo referenduma za združitev nekdanjih krajevnih skupnosti Šmarjeta in Bela Cerkev ter za ustanovitev šmarješke občine.

Sodeloval je pri pripravi dokumentacije, simulacij in dokazov za upravičenost ustanovitve nove občine in bil trd pogajalec z mestno občino pri delitveni bilanci. In kako to, da ga po vsem narejenem – deset let je bil tudi predsednik oz. podpredsednik KS Bela Cerkev, pod njegovim vodenjem se je veliko naredilo pri prometni in komunalni infrastrukturi, takrat so v prostor umestili avtocestne odseke Drnovo–Kronovo in Hrastje–Kronovo – lokalna politika v novi občini ne mika več? »Svojo vlogo sem tu opravil, tako kot trot pri čebelah, in moral sem se umakniti. Šel sem v kulturo in ni mi žal,« pove Gregor, ki ima kot strojni inženir za sabo že 33 delovnih let v novomeškem Revozu oz. prej v nekdanjem IMV-ju. Mnogi se ga spomnijo kot inštruktorja v avtošoli, kar nekaj let je deloval tudi v izpitni komisiji.

Gregor Zorko prosti čas rad preživlja z družino – ženo Lilijano ter hčerkama. Najstarejša Tina zaključuje magistrski študij angleščine in francoščine na ljubljanski filozofski fakulteti, mlajša Manca pa je študentka razrednega pouka na pedagoški akademiji. Skupni trenutki so dragoceni, zato Gregor z veseljem pove, da so se pred kratkim vrnili z zanimivega popotovanja z avtodomom po Nizozemski.

Z ženo rada zahajata v svoj vinograd na Vinji vrh, kjer pridelata odličen rumeni muškat in modro frankinjo. Gregor, ki je v mladih letih tudi rad planinaril, je član kar dveh vinogradniških društev – belocerkovškega in šmarješkega, obenem pa najde čas še za Ekološko društvo Šmarješke Toplice.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 31. avgusta 2017

Lidija Markelj