DL: Dušan Šuštar - Z enim prstom igra kot prej s štirimi

16.11.2017 | 14:50

Po nesreči Dušan Šuštar spet brez težav razteguje meh klavirske harmonike. (Foto: M. B.-J.)

Dušan Šuštar iz Dragatuša izhaja iz glasbene družine. Glavni krivec za to, da se je začel ukvarjati z glasbo, pa je bil njegov stari oče Evgen Cestnik. Evgen je imel kar doma vaje s tamburaško skupino, ki jo je ustanovil, in tudi s pevskim zborom, ki ga je vodil. In tako se jim je Dušan pridružil.

Tudi Dušanova stara mama Štefanija Cestnik je igrala tamburico, oče Mirko je raztegnil meh harmonike in zabrenkal na kitaro, mama Vladimira pa še vedno in vse bolj igra na klavirsko harmoniko. Končal je srednjo glasbeno šolo za harmoniko, v Karlovcu pa še srednjo glasbeno šolo za teorijo. »S prvo zasedbo, imenovano Klub 808, sem začel nastopati pred približno 35 leti, ko sem odslužil vojaški rok. Bolj odmevno je bilo sodelovanje z Ansamblom Tonija Verderberja, ko sem eno leto s tamburico nadomeščal Boruta Klobučarja, ki je odšel na služenje vojaškega roka, in sodeloval pri snemanju zgoščenke,« se spominja začetkov.

Vodil je tudi tamburaško skupino črnomaljske folklorne skupine Zeleni Jurij in igral berdo. A jo je zaradi prezasedenosti in nekaterih drugih vzrokov zapustil ter prevzel tamburaško skupino dragatuške folklorne skupine. »Takrat je prišlo k dragatuški folklorni skupini veliko črnomaljskih folkloristov. Nekaj dragatuških tamburašev je začelo igrati tudi drugačno glasbo, predvsem etno pop, in tako je nastala tamburaška skupina Vodomec. Eno leto po začetku delovanja so me povabili k sodelovanju. Postal sem umetniški vodja, pisal sem aranžmaje in priredbe, vodil vaje, bil vodilni vokal in igral brač. Posneli smo dve zgoščenki. Leta 2000 pa me je Helena Blagne prosila, da bi Vodomci z njo posneli pesem Oče moj. A Vodomci niso bili za to, čeprav sem Heleni že obljubil sodelovanje. Zato sem ustanovil tamburaško skupino Stari bas, s katero smo posneli Helenino pesem,« pripoveduje Dušan. Posledice tega sodelovanja so bile, da je bil Stari bas, v katerem je bilo sedem članov, spremljevalna skupina Blagnetove v ledeni dvorani Hale Tivoli, z njo so nastopili na Taboru v Mariboru, v koncertni dvorani na Bledu, v novomeški športni dvorani. Skupaj z Janezom Doltarjem so bili v Križankah spremljevalna ekipa Oliverja Dragojeviča.

Snemali so pri Marku Pezdircu v studiu Metulj v Novem mestu. »Nekega dne me je Pezdirc poklical in mi rekel, da ima odlično vižo na besedilo Tonija Gašperiča in naj naredim aranžma ter se potrudim. To je bila skladba Berač, s katero smo na festivalu polka in valček zmagali z novo zasedbo Zlati muzikanti, v kateri je bilo pol Starega basa in trije Novomeščani. Z Zlatimi muzikanti smo posneli zgoščenko, za katero sem prispeval sedem aranžmajev. Zaradi prezasedenosti pa sem Zlate muzikante zapustil, ker sem že imel tudi Trio Šuštar in Stari bas, s katerim smo nastopili na več festivalih,« niza Šuštar.

Pred štirimi leti pa je Dušan v nesreči izgubil tri prste na levi roki. Imel je daljši premor, saj je za rehabilitacijo potreboval dve leti. A se ni mogel sprijazniti z mislijo, da ne bo več igral harmonike. Zato se je naučil z enim prstom igrati tako kot prej s štirimi. »Ljudje me gledajo in ne morejo verjeti, da lahko igram z enim prstom na levi roki,« se nasmehne.

Šuštar je redni zunanji sodelavec Glasbene šole Črnomelj, kjer poučuje električne klaviature, v svoji Glasbeni delavnici Šuštar pa klavirsko harmoniko. Poleg tega priložnostno, torej če ga povabijo, igra na različnih zabavah, kot so poroke, rojstni dnevi. Še vedno pa ima dve zasedbi. Trio Šuštar, v katerem so poleg Dušana še njegov sin Dejan in pevka Polona Gorše, igra pretežno zabavno glasbo. V Starem basu, ki je skrčena izvedba nekdanjega Starega basa in gre za akustično verzijo, pa poleg Dušana in Dejana nastopa še Dušanov brat Bogdan.

Pravi, da počasi spet prihaja čas za ustvarjanje, saj še ni rekel zadnje besede. Doslej je že ustvaril nekaj lastnih nekomercialnih skladb na besedila Tonija Gašperiča, s katerimi se je predstavil na festivalu v Fari. Še vedno občasno pomaga folklorni skupini Dragatuš, s katero je nastopil tudi v oddaji Klemena Slakonje s priredbo Siddhartine skladbe Na soncu, trenutno pa pomaga tamburašem dragatuške folklorne skupine kot producent pri nastajanju zgoščenke s še ne posnetimi skladbami.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 31. avgusta 2017

M. Bezek-Jakše