DL: Prvo belokranjsko Česnovanje

14.11.2017 | 12:00

Okrog stojnice Gašperja Gregoriča je bila ves čas gneča.

Okrog stojnice Gašperja Gregoriča je bila ves čas gneča.

Veliko obiskovalcev festivala je prisluhnilo zanimivim predavanjem.

Veliko obiskovalcev festivala je prisluhnilo zanimivim predavanjem.

Branko Cvitkovič, poštar iz Tribuč, je pridelal celo glavico česna, ki  je tehtala 143 gramov. Šlo je za sorto anka, ki jo je dobro pognojil z  uležanim hlevskim gnojem.

Branko Cvitkovič, poštar iz Tribuč, je pridelal celo glavico česna, ki je tehtala 143 gramov. Šlo je za sorto anka, ki jo je dobro pognojil z uležanim hlevskim gnojem.

Prireditev, posvečena česnu, je pokazala, kako priljubljena je ta povrtnina – Celo česnov sladoled – Prihodnje leto še večja ponudba

Na izletniški kmetiji Zupančič na Jelševniku pri Črnomlju so v soboto pripravili drugi festival česna v Beli krajini in prvo prireditev, ki so jo poimenovali Česnovanje. Prvi festival je avgusta 2014 v podzemeljskem kampu pripravil Luka Kužnik iz Gradca, ki je leto prej posadil česen na pol hektarja veliki njivi.

Takrat je bilo sicer rečeno, da bodo festival nadaljevali, a kot je na Česnovanju povedala Lukova partnerica Maja Čibej, so njivo potrebovali za vrtnarijo in tako se je pri njih zgodba o česnu zaključila. Sta pa bila vesela, da festival nadaljuje Gašper Gregorič iz Črnomlja, ki mu je Kužnik izročil certifikat mojster Česnovanja.

Čeprav je močno deževalo, se je festivala udeležilo veliko ljudi, ki so prijetno presenetili organizatorje. To je dokaz več, da Belokranjci takšno prireditev potrebujejo in da je česen priljubljena povrtnina. In Gregorič je dobil elan, da že razmišlja o naslednjem festivalu, ki naj bi trajal ves dan, razširili bodo tudi ponudbo ter pripravili otroški program in s tem privabili mlade družine, saj želi, da postane družinam prijazen festival. In ker so, kot je zatrdil, v tujini takšni festivali dobro obiskani, ne dvomi, da ne bi bili tudi pri nas. Gotovo pa bodo popestrili tudi ponudbo jedi. Obiskovalci so tokrat lahko pokusili česnovi juhi, špagete s česnom in česnov sladoled.

Zanimivo je, da je Gregorič po izobrazbi diplomirani ekonomist, a je pred leti začel obdelovati kmetijo svoje stare mame. Mu pa z dobrodošlimi nasveti pomaga brat Rok, ki je agronom. Poskusil je z različnimi vrtninami, zagotovo pa bosta še naprej rdeča nit njegove pridelave kumarice za vlaganje in česen, ki ga sadi zadnja štiri leta. Posadil ga je že več kot 20 sort in še vedno poskuša. Letos je na 35 arih raslo osem različnih sort, a pravi, da sedaj natančno ve, katere so najbolj primerne za belokranjsko podnebje in zemljo. Jeseni bo česen rasel že na več kot 50 arih, zagotovo pa ne bodo manjkale tri slovenske avtohtone sorte: ptujski jesenski in spomladanski česen ter belokranjska sorta anka. Slednja se sicer dobro obnese tudi v suši, kakršna je bila letos, a ni primerna za dolgo skladiščenje. Gašper je pohvalil tudi ptujski spomladanski česen ter še enega štajerskega, ki mu ga je dala tašča, italijanskega belega ter slonji česen, imenovan elefant, ki ne smrdi in je zlasti priljubljen med tistimi, ki ne marajo vonja po česnu, njegovi cvetovi pa privabljajo čebele.

Čeprav je bil glavni namen Česnovanja predstavitev lokalno pridelanega česna, lokalnih ponudnikov in izletniške kmetije Zupančič, pa so obiskovalci lahko izvedeli tudi marsikaj koristnega o gojenju česna, tako da je gotovo navdušil tudi tiste, ki doslej na svojih vrtičkih niso sadili te vrtnine. Morda tudi zato, ker česen ni poceni, eden od razlogov pa je v tem, da je v glavnem vse delo ročno. Gregorič si pomaga le s strojem, predelanim iz motokultivatorja, s katerim okopava, načrtuje pa še nakup stroja za sajenje.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 17. avgusta 2017

Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto osem in šest: