DL: Slovenski ris potrebuje sveže gene

19.10.2017 | 12:50

Ris Ivek, ki so ga leta 2006 ujeli v bližini Mrkoplja na Hrvaškem in ga opremili s čipom. (Foto: Tomislav Gomerčić)

Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah je pred ponovnim izumrtjem. Po uspešni naselitvi šestih risov v 70. letih prejšnjega stoletja je ta največja evropska mačka zaradi parjenja v sorodstvu pri nas spet močno ogrožena. Edina rešitev je čim prejšnja doselitev risov iz druge, bolj stabilne populacije, pravi Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, ki s kolegi iz Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije v okviru projekta Life Lynx pripravlja vse potrebno za preselitev novih živali na naše območje.

V okviru projekta bodo v gorovju Karpati na Slovaškem in v Romuniji odlovili najmanj 14 risov, od katerih jih bodo 10 naselili v Slovenijo, 4 pa na Hrvaško. Pri nas bodo rise naselili na območje Kočevskega roga in Snežnika (5 osebkov) ter v Alpe (5 osebkov). Prvi risi naj bi v Slovenijo prišli čez dve leti, zadnji pa čez sedem let.

Do prihoda prvih živali sodelavce projekta Life Lynx čaka še precej dela. V Romuniji in na Slovaškem morajo opraviti monitoring prehodov risa, v Sloveniji in na Hrvaškem pa bo treba ugotoviti tudi prisotnost risa po spolu, da bodo lahko na želena območja izpustili osebke primernega spola. Pripraviti morajo tudi prilagoditvene obore, v katerih žival prebiva prvi mesec po preselitvi. V nasprotnem primeru, če bi risa kar takoj izpustili v naravo, bi se ta hitro odselil z želenega območja naselitve.

VRNITEV DELNO USPEŠNA

Ris je bil na območju Slovenije in sosednjih držav v začetku 20. stoletja iztrebljen, v začetku 70. let prejšnjega stoletja pa so napredno razmišljujoči lovci začeli priprave za ponovno naselitev risa pri nas. Leta 1973 so v takratnem Gojitvenem lovišču Medved na Kočevskem v naravo izpustili šest risov, ki so jih pripeljali iz slovaških Karpatov. Izpuščeni osebki so se takoj začeli razmnoževati. Populacija risov je številčno in prostorsko hitro rasla ter se v nekaj letih razširila na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Avstrijo ter Italijo.

V 90. letih je po nekaterih ocenah v Sloveniji živelo že med 50 in 70 osebkov, a so lovci kmalu začeli opažati, da se število risov zmanjšuje. Ta trend se nadaljuje vse do danes in strokovnjaki ocenjujejo, da jih v Sloveniji živi le še med 10 in 20, situacija pa je kritična tudi na Hrvaškem in v Italiji. Glavni vzrok za upad števila risov je parjenje v sorodstvu, saj vse živali izvirajo iz zgolj šestih med seboj sorodnih osebkov in so ves čas izolirane od drugih populacij.

DO ŠVICE IN ALBANIJE

Natančnejših raziskav o genetskih okvarah na slovenskih risih niso delali, a kot pravi Černe, so na truplih nekaj poginulih risov, ki so jih našli, odkrili manjše izrastke na kosteh in njihovo nepravilno rast, znane posledice parjenja mačk v sorodstvu pa so tudi težave s srcem. Ker bi se radi takim težavam v prihodnosti čim bolj izognili, bodo rise, ki jih bodo v Karpatih odlovili za preselitev, genetsko analizirali, saj želijo preprečiti preseljevanje živali, ki so med seboj v sorodu. Bo pa za dolgoročen obstoj risa pri nas nujno, da tukajšnja populacija čim prej naveže stike z risi od drugod, poudarja Černe, saj parjenje v sorodstvu nujno vodi v izumrtje.

V projektu Life Lynx tako upajo, da bodo živali, ki jih bodo naselili v alpskem svetu, prišle v stik s populacijo v Švici, kjer so risa uspešno naselili pred nekaj leti. Na drugi strani bo risom, ki jih bodo izpustili na Kočevskem, Notranjskem in Hrvaškem, najbližja populacija na Balkanu šele na albansko-makedonski meji, v narodnem parku Maurovo, kjer živi še nekaj teh zveri. »Po prvi naselitvi leta 1973 so risi prišli do Bosne, za Črno goro pa nimamo podatkov. Če bodo imeli risi dobre pogoje, bi lahko tokrat prišli še dlje, sicer pa bo predvidena naselitev ustrezna rešitev za naslednjih 30 do 50 let,« pravi Černe.

Od velikih zveri pri nas je ris v smislu sobivanja s človekom najmanj problematičen. Največja letna odškodnina zaradi škode na ovcah po risu je tako znašala okoli 25.000 evrov, kar je le desetina zneska, ki ga država vsako leto nameni za poplačilo škode po medvedu. Medvedov je seveda pri nas neprimerno več kot risov (okoli 500), a tudi volkovi, teh naj bi bilo v Sloveniji okoli 50, lahko v eni sami noči naredijo več škode kot risi v celem letu, pripoveduje Černe.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 20. julija 2017

Boris Blaić