DL: Portret tedna - Milan Kšela

17.10.2017 | 14:15

Pomanjkanje pesti svet. Raznotero. Med drugim tisto, ki mu skozi svojo izkušnjo sveta Milan Kšela, župnik v Brežicah, namenja te besede: »Danes obstaja veliko duhovnih gibanj. Pojavljajo se kot posledica iskanja duhovnosti. Ljudje so lačni duhovne hrane. Ker pa je danes prevladujoči način individualizem, 'neodvisno' iskanje Boga, nastajajo duhovna gibanja, ki so sama po sebi lahko dobra, lahko pa tudi hitro zaidejo,« je prepričan.

Omenjeni individualizem in vse bolj obča in vedno bolj neizprosna nujnost narediti vse na hitro, človeka šibita, da je površinski v odnosu do samega sebe ter do drugih in do sveta. Premalo je, kot je prepričan tudi Kšela, tistega, o čemer poroča neki odlomek evangelija. Odlomek govori, kako je Jezus stopil v čoln apostola Petra ob Genezareškem jezeru in dejal, naj odrine malo od obale, da je lahko iz čolna učil množico ljudi, ki je bila na obali. Potem je še velel Petru: »Odrini na globoko, na odprto morje, in tam naj učenci vržejo mreže na lov.« Peter mu je odvrnil: »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo.«

Gre torej za poziv k poglabljanju medčloveške pozornosti in medsebojnega zaupanja. »Zaupanja na Kristusovi poti,« izpostavi brežiški duhovnik. Kšela uresničuje že vrsto let vsaj del pastoralne usmeritve sedanjega papeža Frančiška: duhovniki naj po zgledu papeža samega gredo na obrobje in naj se približajo človeku. »Duha razločevanja je treba imeti, s poudarkom: vem, čigav sem – Kristusov duhovnik, in sicer v okrilju Katoliške cerkve, ne katerekoli cerkve,« je natančen Kšela.

Dovolj ljudski je in zadosti »pravoveren«, da ga imajo verniki za svojega duhovnega vodjo in Cerkev za svojega območnega upravitelja. Zadnja dva mandata, od leta 2006 do 2016, je bil naddekan savskega naddekanata ter pred tem dva mandata, od leta 1996 do 2006, dekan dekanije Videm ob Savi. Od leta 1981 do 2007 je bil tudi soupravitelj župnije Kapele.

»Moralna avtoriteta duhovniki smo, koliko ljudje sprejemajo Kristusov nauk, pa je odvisno od vsakega posameznika,« pronicljivi in dokaj dobro poučeni opazovalec, ki rad pove, kaj misli, samozavestni in razgledani Kšela odgovori na vprašanje, ali se čuti avtoriteto.

Nemajhen ugled med pripadniki Cerkve in neverujoče lokalne javnosti mu je prinesel njegov velik trud, s katerim je ob pomoči somišljenikov in darovalcev dosegel prenovo stare brežiške osnovne šole v zgledno urejen večnamenski Slomškov dom Brežice z bogato in še bogatejšo načrtovano vsebino.

Ljutomerčan je. Po osnovni šoli v Ljutomeru je obiskoval Prvo državno gimnazijo Maribor in potem študiral teologijo v Ljubljani in Mariboru. Njegova prva služba je bila duhovni pomočnik na Gornji Polskavi pri Slovenski Bistrici, po petih letih je šel za kaplana v Trbovlje do leta 1981: zatem je bil še upravitelj župnije Sveti Venčeslav v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, temu je sledila pot v sedanje Brežice.

Ni edini duhovnik v družini. Župnik, in sicer na Goričkem, je tudi sestrin prvorojenec Marko Magdič, Markova sestra kot predavateljica v okviru mariborske škofije tudi deluje na duhovnem področju. A je Kšela kot duhovnik nekako osamljen v družbi, v kateri je letno manj novomašnikov, kot je prstov na eni roki.

Poletje je obdobje nekaterih življenjskih prelomnic Milena Kšele. Devetindvajsetega junija 1969 je bil posvečen v duhovnika. Enaintridesetega julija bo minilo šestintrideset let, odkar je duhovnik v Brežicah.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 20. julija 2017

M. Luzar