DL: Nastja Rostohar, dekle s cerebralno paralizo

24.9.2017 | 18:50

Rada hodi na terapije s konji. (Foto: družinski arhiv)

Rostoharjevi so bili presenečeni, ko jih je podjetnik Tomše obvestil, da bo na obletnici podjetja zbiral prispevke za Nastjine terapije. Na fotografiji Nastja z očkom Jernejem in mamico Natašo. (Foto: J. A.)

Vozi prilagojeno kolo. (Foto: družinski arhiv)

Nastja s teto Matejo (mamino sestro) rada preživlja proste trenutke. (Foto: J. A.)

Želja vsakega bodočega starša je, da bi imel zdrave otroke. Nič drugače pred devetimi leti nista razmišljala Nataša in Jernej Rostohar s Ponikev pri Veliki Dolini v brežiški občini. Ko je napočil čas, da se rodi njun prvi otrok, sta odhitela v brežiško bolnišnico, kjer pa se je zapletlo. »Nastja se je zaradi pomanjkanja kisika rodila skoraj mrtva. Oživljali so jo in k sreči je preživela,« sta na hitro opisala dogajanje ob rojstvu, ki je močno zaznamovalo celotno družino.

Starša se ne sprašujeta, kaj bi bilo, če bi bilo, nista se odločila, da bi iskala krivca za nastalo situacijo, njun edini cilj je, da bi njuna hči, ki ima spastično obliko cerebralne paralize, živela kakovostno.

HODI OB OPORI

Dekletce zelo malo govori, do tretjega leta je bila zelo okorna, niti kotaliti se ni mogla, potem pa sta jo starša začela intenzivno voziti na različne terapije in napredek je bil očiten. Ne le da se je začela premikati, zadnjih šest let celo hodi ob opori. Pred dvema letoma je bila na operaciji v Srbiji, kjer so ji sprostili mišice po celotnem telesu.

Poleg terapij, ki jih krije zdravstvena zavarovalnica, jo vozijo še na therasuit terapije, feldenkreis terapije in še na dodatne fizioterapije. Vse to ni poceni, a starša se zavedata, da brez terapij ne bo napredka oziroma da Nastja niti ne bo mogla obdržati sedanje gibljivosti.

»Seveda s terapijami ne pretiravamo, saj je vendarle samo otrok, ki potrebuje tudi čas za igro in sprostitev,« povesta Nataša in Jernej ter omenita, da hči zelo rada posluša narodno-zabavno glasbo, kolesari (ima prilagojeno kolo), plava, jezdi, obožuje naravo, kamor se na krajše relacije odpravijo peš, na daljše pa z vozičkom.

Dekletce, ki je prava borka že od rojstva, obiskuje tretji razred osnovne šole s prilagojenim programom dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, kjer se zelo dobro počuti.

ODPOVEDAL SE JE DARILOM

Pred kratkim je Nastjo in njene starše zelo presenetil podjetnik Mihael Tomše iz bližnjih Globočic, ki letos praznuje 20-letnico podjetniške poti.

Tomše se ukvarja z gradbeništvom (nizke gradnje, fasade, male čistilne naprave), je veseljak in dobrotnik po duši, zato se je ob jubileju odločil za veliko zabavo, rekli bi lahko v stilu gasilskih veselic, in to z dobrodelno noto, saj so zbirali denar za terapije, ki jih potrebuje Nastja. V lokalnem časopisu je videl njeno zgodbo in po posvetu z družino je padla odločitev, da ji bodo pomagali.

Okoli 400 povabljenih (od poslovnih partnerjev, sorodnikov, sosedov do prijateljev) se je veselilo z njim in njegovo družino, ženo Tončko, sinom Simonom in hčerko Natalijo, ki so se več tednov ukvarjali z organizacijo dogodka. Ob tej priložnosti so spekli vola in druge dobrote, tudi kozarci so bili ves čas polni. Da je bilo še bolj zabavno, so povabili Ansambel Jerneja Koblarja in druge pevce ter glasbenike, med njimi je na oder stopila tudi skupina Trta, v kateri nastopata tako Mihael kot tudi njegov sin Simon, prevzemnik podjetja.

»Tudi ob 10. obletnici podjetja smo imeli zabavo, a tokrat smo se odločili, da bo dobrodelna. Namesto daril, ki bi jih povabljeni prinesli meni, smo se odločili, da bomo zbirali prostovoljne prispevke za zdravljenje Nastje Rostohar s Ponikev pri Veliki Dolini,« je za Dolenjski list pojasnil nasmejani gostitelj, ki je prav vsakemu gostu stisnil roko in ga pospremil do mize pod velikim štorom.

Povedal je tudi, da je dobrodelno pobudo podprla brežiška občina (na slavju smo srečali župana Ivana Molana), pa tudi podjetja in obrtniki iz okolice.

»Danes se res redko zgodi, da ti hoče pomagati nekdo, ki te sploh ne pozna dobro, in to čisto samoiniciativno. Gospod Tomše je res krasen človek, človek z veliko začetnico. Neizmerno smo mu hvaležni,« je med drugim dejala Nastjina mamica Nataša, ki je zato, da je lahko čim več s hcerko, pustila službo, kar posledično pomeni, da je pri hiši samo ena plača.

Kot rečeno, so dobrodelne prispevke zbirali na samem praznovanju Tomšetovega podjetja v Globočicah, nabralo se je kar sedem tisočakov.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 22. junija 2017

Janja Ambrožič