DL: Plačljive storitve v lekarnah

17.8.2017 | 14:45

V glavni lekarni Dolenjskih lekarn v Novem mestu imajo na voljo za osebna svetovanja, pa tudi druga, dva posebej ločena prostora. (Foto: M. Ž.)

Dnevi brezplačnih nasvetov v lekarnah so mimo. A brez skrbi, običajni nasveti o uporabi zdravil, njihovih učinkih in interakcijah ob izdaji zdravil na recept oz. brez recepta ali prehranskih dopolnilih, kot smo jih vajeni, so po besedah direktorice Dolenjskih lekarn mag. Miroslave Abazović brezplačni, plačljiva je storitev, poimenovana pregled uporabe zdravil. Ta je v Dolenjskih lekarnah za zdaj še brezplačna, cenovno je sicer na nacionalni ravni ovrednotenana s 27,59 evra, jo pa bodo začeli zaračunavati proti koncu leta.

»Kaj vse moramo narediti in povedati ob izdaji zdravila, jasno opredeljuje pravilnik o predpisovanju in izdajanju zdravil, zadnjih nekaj let pa v Lekarniški zbornici Slovenije razvijamo posebno storitev pregled uporabe zdravil, ki je namenjena celovitemu in poglobljenemu strokovnemu nasvetu o pravilni uporabi zdravil in drugih izdelkov za varovanje zdravja. Pacienti se v lekarni osebno pogovorijo z magistrom farmacije, ki je dodatno izobražen za to. Pogovor traja okoli pol ure, v njem pa farmacevt preveri pacientovo razumevanje zdravljenja z zdravili, prepoznava morebitne težave kot posledico napačne rabe zdravil in predlaga potrebne ukrepe. Farmacevt pripravi neke vrste izvid z natančnimi navodili glede jemanja zdravil – kdaj in kako jih naj pacient jemlje, da bo njihov učinek najboljši, saj so medsebojni učinki med posameznimi zdravili, pa tudi med zdravili in hrano, navadami in življenjskim slogom. Tega prejmejo ob naslednjem obisku, čez dan ali dva, ko jim vse podrobno tudi razložimo,« je pojasnila direktorica in dodala, da omenjeno storitev izvajajo v katerikoli lekarni, zasebni ali v javnem zavodu, če le imajo za to usposobljenega farmacevta.

Pregled uporabe zdravil v Lekarniški zbornici Slovenije priporočajo vsakomur, ki za odpravo ali lajšanje zdravstvenih težav uporablja zdravila, izdana na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila in druge izdelke, še posebej pa tistim, ki uporabljajo pet ali več zdravil sočasno oziroma več odmerkov zdravil na dan. Po njihovem mnenju bi zlasti kronični bolniki, ki prejemajo več zdravil hkrati, morali enkrat letno imeti možnost do te storitve v okviru redne zdravstvene oskrbe, zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

»Za pregled uporabe zdravil se morajo pacienti predhodno dogovoriti osebno v lekarni ali po telefonu, tako da storitve ne bi smeli zaračunavati kar tako. Pobudo zanjo lahko podajo pacienti sami, njihovi svojci ali skrbniki, zdravniki, pa tudi mi v lekarni, če ob izdaji zdravil menimo, da bi bilo to koristno in potrebno. Velikokrat se namreč izkaže, da pacienti, čeprav menijo, da poznajo zdravilo, o njem, njegovi pravilni uporabi in učinkih ne vedo prav dosti. Denimo aspirin 100, ki je namenjen redčenju krvi, jemljejo kar po vzoru aspirina, ki lajša bolečine, po jedi, kar ni v redu. Vzeti ga morajo pol ure pred zajtrkom ali kosilom, da gre čim prej skozi želodec in se raztopi v črevesju, ker je škodljiv za želodec in ga draži. Sicer ima ovojnico, ki preprečuje raztapljanje v želodcu, a če ga vzamemo po jedi, se zadrži skupaj s hrano v želodcu,« je orisala Abazovićeva.

OSEBNA KARTICA ZDRAVIL

V sklopu te storitve farmacevt seznam zdravil vpiše tudi na osebno kartico zdravil, ki je sama tudi ena od plačljivih storitev lekarn, v tem primeru pa je vključena v ceno pregleda uporabe zdravil. Namenjena je boljšemu pregledu jemanja zdravil, saj so na seznamu tudi dodatne informacije o uporabi zdravil, denimo o vplivu drugih zdravil, hrane in pijač, ali se tablete lahko drobijo, ali se kapsula lahko odpre, kako shranjevati zdravila, ali vpliva na sposobnost pri vožnji ali delu s stroji, zakaj zdravilo uporabljamo in namen uporabe.

Kot so v Lekarniški zbornici Slovenije še zapisali v sporočilu za javnost aprila letos, si prizadevajo, da bi tovrstne farmacevtske storitve kot v nekaterih drugih evropskih državah poravnala zavarovalnica. Tega bi bili zagotovo veseli vsi.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 11. maja 2017

M. Žnidaršič