Toča kot jajce - nič posebnega v naših krajih

8.8.2017 | 13:00

Tole je toča, ki je avgusta 2013 padala v okolici Boštanja (foto: arhiv lokalno.si)

Nedeljska nevihta je s silovitim vetrom in točo tudi do velikosti jajca povzročila precejšnjo škodo na Idrijskem, Ilirskobistriškem in Logaškem. V Sloveniji ne mine poletje, da ne bi bilo nekaj neviht z debelejšo točo, je opozoril Brane Gregorčič iz agencije za okolje. "Ne da se reči, da je teh dogodkov več kot v preteklosti," je dodal.

Pri nas je toča razmeroma pogosta v vseh pokrajinah. "Na območju pred avstrijskim delom alpskega predgorja, našo Štajersko in Prekmurjem je frekvenca teh neviht neviht nekoliko večja," je pojasnil Gregorčič. "Največjo škodo pa nevihte s točo naredijo tam, kjer je kmetijstvo bolj razvito," je dodal.

Opozarja, da prisotnost toče v oblaku ni tako lahko prepoznati po barvi ali teksturi oblaka. "Z vremenskim radarjem lahko zaznamo območja z visoko radarsko odbojnostjo na višjih nivojih, kar nakazuje na veliko verjetnost, da je v oblaku toča," je pojasnil. Toča potuje z oblakom, kar pomeni, da ni nujno, da bo na tla padla tam, kjer so točo v oblaku zaznali. Oblak lahko namreč potuje več kilometrov.

Pri opazovanju toče si lahko pomagamo z radarskimi slikami na vremenskem portalu meteo.si v rubriki Opozorila. "Radarske meritve so analizirane na način, da prikazujemo samo območja, kjer je radar zaznal povečano verjetnost pojava toče," je za STA povedal Gregorčič. Izračunajo tudi največjo verjetnost pojava toče in to označijo z odtenki rdeče.

Zrna toče so velika od pol centimetra do velikosti pomaranče. Če so manjša, jo imenujemo sodra. "Po svetu so zabeležili večja zrna, kot smo jih imeli v Sloveniji kadar koli. V Sloveniji po navadi srečujemo točo v velikosti oreha ali lešnika, tudi do kurjih jajc ali drobnih jabolk," je opisal.

Debela toča navadno ne prizadene širše okolice. "Na posameznih lokacijah se zdi, da je to izredno redek pojav, v resnici pa na območju Slovenije ne mine poletje, da ne bi bilo vsaj nekaj neviht z debelejšo točo. To se je dogajalo tudi v preteklosti in se bo tudi v prihodnosti. Ne da se reči, da je teh dogodkov več kot v preteklosti, večja je samo sposobnost zaznave," meni.

Velikost toče je sicer odvisna predvsem od vlažnosti vstopajočega zraka, ki v oblaku tvori padavinske elemente, in od hitrosti dviganja v samem oblaku, je pojasnil Gregorčič. Pa tudi od števila ciklov, ki jih padavinski elementi morda v oblaku naredijo preden izpadejo iz njega. Navadno je to povezano z večjo labilnostjo.

Ta je povečana, kadar je zrak v spodnjih plasteh zelo pregret in vlažen, v zgornjih pa bolj suh in hladnejši, pravi Gregorčič. Ravno zato je frekvenca pojava neviht s točo nekoliko večja na južni strani Alp. V višjih plasteh ozračja hladen zrak lahko preide Alpe, prodor hladnejšega zraka v spodnjih plasteh pa Alpe blokirajo. Tu je iznad panonske nižine in obrobja velika pregretost zraka, kar izpolni pogoje za močnejše nevihte, je še pojasnil Gregorčič.

M. K.